Skoči na glavno vsebino
Select Page

Erasmus days

V petek, 13. oktobra 2023, smo v sklopu Erasmus dnevov organizirali EKO KVIZ za učence prilagojenega programa. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah: TRAJNOST IN EVROPA. Učenci so z navdušenjem sodelovali, zapisovali odgovore na tablice ter se trudili za svoje skupine. Najuspešnejša skupina je prejela glavno nagrado – obisk fitnesa v Športnem centru POLICE. Ostali učenci niso ostali praznih rok, saj so prejeli tolažilne nagrade, ki jih je omogočila podpora podjetij EURODIYCE IN MDPM AJDOVŠČINA.

Ob tem bi se radi zahvalili Zavodu za šport Ajdovščina, ki nam je omogočil glavno nagrado.

Učenci in učiteljice OPP NIS 

»WELCOME TO MY GREEN CLASSROOM«: Senčenje v Helsinkih, Finska

Izmenjave Erasmus+ za zaposlene v vzgoji in izobraževanju, s senčenjem na delovnem mestu, v osnovi šoli Tahvonlahden koulu, Helsinki, smo se v času med 9. in 12. 5. 2023 udeležile 3 strokovne delavke OŠ Danila Lokarja Ajdovščina.

Šola ima skupaj 370 učencev in je locirana v novejši soseski, kjer si finske družine življenje delijo priseljenci. Na tak način Finci preprečujejo nastanek revnih četrti. Ker je šola trenutno v obnovi, pouk poteka v treh različnih tronadstropnih kontejnerjih v neposredni bližini šole, starejši učenci se z avtobusom vozijo na dve dislocirani lokaciji. Z velikim veseljem pričakujejo novo šolsko leto, ko se bodo vselili v prenovljen objekt pod skupno streho.

Finci so s svojim načinom izobraževanja v samem vrhu med državami EU. Šolska obveznost je na Finskem do 16 leta. Osnovna šola traja do 6 razreda, nato postanejo finski učenci dijaki. V šolo finski otroci vstopijo s sedmimi leti. Na osnovi sprejemanja imajo v celotnem osnovnem izobraževanju vsak teden obvezen pouk religije ali etike. Že v prvem razredu pri teh urah spoznavajo glavna verstva sveta preko igre, križank, labirintov, dopolnjevanj in pobarvank.

Kljub uspešnosti finskega izobraževalnega sistema smo glede na pogovore z učiteljicami spoznale, da se srečujejo s podobnimi težavami kot slovenski učitelji. Učiteljice so izpostavile, da starši otrokom ne znajo postavljati mej, veliko in preveč so na računalnikih, tablicah in telefonih. Učitelji se trudijo sodelovati s starši in okolico. Znanje je pomembno, dobro počutje v šoli tudi. Učenci imajo na razpolago različne kotičke s sedalnimi vrečami, različnimi igrami in knjigami. S plakati in izdelki imajo okrašene stene.

Šolsko leto se na Finskem prične sredi avgusta, zaključijo ga prvo soboto v juniju. Krajše počitnice imajo teden dni v oktobru, prav toliko za novo leto in v februarju, dva dni za veliko noč (petek in ponedeljek) ter en dan za 1. maj. S poukom pričnejo ob 8.15, zaključijo med 13.15 in 14.15, odvisno od predmetov, ki jih imajo na urniku. Rekreativne, 15 minutne odmore, vsi učenci obvezno preživijo na prostem, da lahko nemoteno sledijo naslednjim uram. Glavni odmor, ko je čas za toplo malico, je dolg 30 minut. Učenci imajo brezplačen topli obrok. Na razpolago imajo mesni in vegetarijanski meni, odžejajo se lahko z vodo, kislim mlekom, jogurtom ali mlekom. V OŠ imajo samo razdelilnico hrane. Skupno centralno kuhinjo imajo v Helsinkih, kjer kuhajo in pripravljajo hrano za vse helsinške osnovne šole. Učenci uporabljajo keramične krožnike in steklene kozarce. Ostanke hrane in posodo sami ločujejo. Navadno pojedo vse, kar si izberejo in naložijo na krožnik, tako je ostankov zelo malo.

Vse potrebščine, tako učbeniki, delovni zvezki (največ pri matematiki in jezikih), zvezki, pisala, barvice, lepila, škarje… so brezplačni. Učbeniki niso vpisani za izposojo niti nimajo žiga šole/knjižnice, ob koncu leta jih vrnejo. Ko se učbenik poškoduje, do te mere, da ni več uporaben, šola kupi novega.

Prvi dan obiska smo preživele z učiteljico Kaiso v razredu z drugošolci, drugi dan smo nadaljevale senčenje v sosednjem oddelku 2. razreda pri učiteljici in pomočnici ravnateljice Päivi, tretji dan nas je sprejela tretješolka Tiina, medtem ko smo zadnji dan senčile med prvošolci pri učiteljic Agnieszki. Ena od učiteljic je zadnji dan obiskala šolo Viherkallion bližini mesta Espoo,  ki je bila nagrajena za učenje otrok o okolju. Srce šole je bil prostor s 3D projektorskim platnom, ki omogoča poustvariti okolje iz narave, zgodovine, mest… Ravnatelj šole je poudaril, da je učenec tako bolj motiviran za učenje in si bolje zapomni, ker med samim učnim procesom doživi posebno izkušnjo. Imajo okoli 100 filmov z različno vsebino, nekatere med njimi so posneli sami, v okviru enoletnih projektov, vezanih na določeno temo. Na tak način razvijajo sodelovanje med učenci. Vsi razredi imajo po dve uri ročnih spretnosti na teden. Učenci sami belijo in urejajo učilnice.  Ena skupina je med obiskom šivala prevleke za blazine.

V šolskem projektu Erasmus+ mobilnost učiteljev v tujini z naslovom »WELCOME TO MY GREEN CLASSROOM«  smo sledile ciljem:

  • izmenjava dobrih praks na področju spodbujanja inkluzije v redne osnovne šole,
  • seznanjanje z metodami poučevanja v naravi,
  • pridobivanje znanj s področja trajnostnega razvoja,
  • spodbujanje poklicnega razvoja strokovnih delavcev, njihove pripravljenosti za delo in fleksibilnost.

Šolarji se učijo, razmišljajo in vključujejo trajnostni način življenja v svoj vsakdan. Imajo čistilne akcije v šolski okolici, odpadke ločujejo predvsem v jedilnici, v razredu imajo samo koš za papir. V šolo prihajajo sami, brez spremstva staršev, največkrat peš, s skiroji ali kolesi. Šolski jedilniki dnevno ponujajo veliko zelenjavnih jedi. V času toplega obroka imajo vedno na voljo vodo in mleko.

Vsak dan v Helsinkih nam je prinesel nekaj novega, kar bomo lahko uporabile v svoji praksi. Vsem, ki so nas podpirali pri odločitvi, nam omogočili izmenjavo ter pridobivanje dragocenih izkušenj, hvala. Toplo se zahvaljujemo tudi našim finskim gostiteljem.

Destinacija ni nikoli prostor, temveč nov način videnja stvari.

Pisatelj Henry Miller

(Pridobljeno 16. 5. 2023 s spletne strani:https://www.vandraj.si/najboljsi-citati-o-potovanjih-zaradi-katerih-bos-se-danes-izbral-naslednjo-destinacijo/)

 

Zapisale: Tanja Čermelj, Izidora Černigoj in Nataša Markič

Diseminacija projekta Erasmus+ “Dobrodošel v moji zeleni učilnici”

V torek, 16. 5. 2023, je ob 16.00 na Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina potekala prva diseminacija projekta Erasmus+ “Dobrodošel v moji zeleni učilnici” oz. “Welcome to my green classroom”.

Projekt je bil odobren junija lani in traja 18 mesecev.

Svoje mobilnosti v tujini so predstavili strokovni delavci, ki so obiskali šole v Belgiji, na Irskem in v Španiji, in se udeležili strukturiranih tečaj na Finskem. 

Projekt »Dobrodošel v moji zeleni učilnici« je zasnovan na podlagi anketnih vprašalnikov ob koncu šolskega leta, kjer so tako učenci, starši in strokovni delavci izpostavili, da si želijo več pouka v naravi, več vsebin ki so povezane z ekološko tematiko, nove strategije dela poučevanja v naravi in zmanjšanje ogljičnega odtisa šola.

V okviru projekta smo si zastavili naslednje cilje:

1) Razvoj znanj, veščin in stretegij poučevanja in učenja v naravi

2)Razvoj znanj, veščin in izobraževalnih oblik na temo okoljske problematike

3) Zmanjševanje ogljičnega odtisa zavoda

Izmenjava učiteljev v okviru programa Erasmus+

Erasmus+ je program Evropske unije, ki spodbuja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja.

Ker želimo, da z aktivno participacijo v mednarodnih dejavnostih strokovno rastemo in pridobivamo nova znanja, smo trije učitelji OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine, v okviru zgoraj omenjenega programa, odšli na senčenje na delovnem mestu v Španijo, natančneje Andaluzijo.

Naš cilj je bila Osnovna šola Rio Verde v obmorskem mestecu Almunecar.

Kljub utrujenosti po dolgi poti nas je mesto očaralo na prvi pogled. Palme ter druge zelene in cvetoče rastline poživijo večinoma bele stavbe, hkrati pa pomirjajo duha in telo. Ko se sliki pridruži še šum valov, je podoba popolna.

Šola, ki smo jo v naslednjih treh dneh dodobra spoznali, je bila že na videz zelo drugačna od tistih, ki smo jih vajeni doma. Starejša stavba, opremljena s skromnim pohištvom, je dobila pridih domačnosti s številnimi okraski, likovnimi izdelki ter arhitekturnimi dodatki in seveda s prijaznimi in pozornimi ljudmi.

V treh dneh smo želeli izvedeti čim več, zato smo se po predstavitvi njihovega šolskega sistema udeležili različnih dejavnosti. Osnovna šola Rio Verde vključuje predšolsko vzgojo in šolske oddelke do 6. razreda, torej smo na šoli srečevali otroke med 3. in 12. letom. Skupina učencev nam je razkazala prostore in v skromni angleščini povedala osnovne podatke o vsakem izmed njih.

Nato smo obiskali različne starostne skupine, od najmlajše vrtčevske, pa vse do zadnjega, šestega razreda. Opazovali smo jih pri delu, se vključevali v aktivnosti ter opazovali, kako v tako zelenem mestu skrbijo za ohranjanje okolja in trajnostni razvoj. Presenečeni smo bili nad tišino in občutkom umirjenosti v času, ko je bilo na šoli več kot tristo otrok. Morda smo zaradi vsem znanega španskega temperamenta pričakovali nekaj drugega, a kljub temu da so med poukom vrata učilnic skoraj vedno odprta, je bilo slišati le tih ustvarjalni nemir. Prav tako nas je presenetila tehnološka opremljenost šole, ki je pravo nasprotje skromnemu pohištvu. Nekaj posebnega je bilo do potankosti načrtovano in strukturirano delo v oddelku, ki ga obiskuje pet otrok z avtističnim sindromom. Zaznali smo navdušenje otrok v učilnici za robotiko. Nenavadno, a zelo prisrčno, je bilo srečanje petošolcev in šestošolcev vseh devetih osnovnih šol v mestu, ki so se na dan pred praznikom zbrali na trgu tik ob obali ter s transparenti in govorjeno besedo mirno opozarjali na pravice žensk, ki bi morale biti vsem dostopne. Mlajši otroci so se na dan žena zbrali pred šolo in vrstnikom predstavili svoje zapise o pomembnih ženskah v njihovem življenju. Vsak je imel v roki lonček z rastlino, ki jo je ta dan posadil. Ker je bila ravno sreda, so se lahko posladkali še s sadjem in sadnimi sladicami, ki jih vsako sredo ob paviljonu na šolskem dvorišču pripravijo mame.

Veliko vtisov smo počasi predelovali ob popoldnevih, ko smo odkrivali zanimive kotičke mesteca s staro dušo in novejšim turističnim delom.

Prehitro se je naš čas iztekel in morali smo na dolgo pot proti domu. Resda so Alumnecar, Granada, Madrid, Venezia drug za drugim izginjali za nami, a lepi spomini zato niso bili nič manj živi.

Marta Benko, Andrejka Repič, Tomaž Krivec

Dostopnost