Skoči na glavno vsebino

Moj dan z manj zavržene hrane

Učenci 8. in 9. E smo se prijavili na natečaj Moj dan z  manj zavržene hrane, ki ga je organiziral Tehnopark Celje.  Domislili smo se, da bi si pripravili kosilo, ki bo sestavljeno iz hrane, pridelane na šolskem vrtu ter hrane, ki jo že imamo na razpolago v gospodinjski učilnici.

Najprej smo se odpravili na šolski vrt, kjer smo pregledali, katero domačo zelenjavo in zelišča imamo na voljo. V gospodinjski učilnici smo najprej izpraznili in počistili vse omare z živili in hladilnik ter pregledali vsa živila. Roke uporabe smo zapisali na tablo in dali posebej tista živila, ki jim bo rok kmalu potekel oz. živila, ki so že odprta in jih je potrebno čimprej porabiti. Nato so učenci sami dajali ideje, katere jedi bi lahko pripravili.

Učenci smo se razdelili v manjše skupine, vsaka skupina je pripravljala svojo jed. Najprej smo za posamezne jedi poiskali recepte, potem pa smo se lotili dela. Pripravili smo bučno juho, testenine s paradižnikovo omako, njoke s sirovo omako, proseno kašo s porom, ¨smuti¨ in bananin kruh.

Po tem, ko smo hrano pripravili, smo si pripravili tudi skupno mizo ter se naučili narediti tudi pogrinjek.

Tako smo v sproščenem vzdušju ob skupnem kosilu zaključili zadnji dan pred jesenskimi počitnicami, hkrati pa smo za naše okolje naredili tudi nekaj dobrega.

S tem našim skupnim projektom smo postali eni izmed zmagovalcev natečaja Moj dan z manj zavržene hrane, za katerega so učenci prejeli tudi nagrado. 

Učenci 8. in 9. E ter učiteljici Damjana Urh in Klara Slokar Miklobušec

Šola v naravi za sedmošolce

Sedmošolci so se od ponedeljka, 25. 11. 2024, do srede, 27. 11. 2024, družili v šoli v naravi na Debelem rtiču. Skupen čas so preživljali ob povezovalnih igrah, iskanju skritega zaklada, orientaciji, ogledu filma in kopanju na bazenu. Veliko je bilo tudi prostega časa za druženje na nogometnem igrišču in v sobah. Skupaj smo se odpravili na pohod do Reeslovega gaja. Organizirali smo tudi plesni večer.

Bilo je lepo in zabavno in vsi skupaj smo preživeli čudovite tri dni.

Sedmošolci

 

Od druženja – k višjim ciljem spoštovanja, zaupanja in prijateljstva

Povezovanje, druženje in sodelovanje ustvarja posebne vezi. S tem raste prijateljstvo, zaupanje, spoštovanje, timski duh. Z učenci 7., 8. in 9. r PP NIS smo tokrat sodelovali na poseben način, saj smo izdelali igro prijateljstva. S pomočjo velike igralne kocke ter raznolikih nalog, smo odigrali veliko igro prijateljstva. Najprej smo izdelali izzive, podali predloge za nagrade, določili pa smo tudi kazni. Kocka je določala, katero polje bomo zasedli in kdo bo prišel prvi na cilj. Pri tem smo se trudili ohranjati zdrav tekmovalni duh, kjer smo si želeli priti na cilj, hkrati smo spodbujali tudi ostale in se z njimi veselili. Z igro smo se nasmejali, razmigali, hkrati pa razmislili o pomembnih veščinah za timski duh.

Učenci in učiteljice 7., 8. in 9. r. PP NIS

MEDNARODNI DAN STRPNOSTI – DAN ZA STRPNOST IN PRIJATELJSTVO

Društvo Eksena že deseto leto zapored, 16. novembra, ob mednarodnem dnevu strpnosti, spodbuja učence v šolah k strpnosti.
Tako smo z učenci 7. in 8. razredov eno šolsko uro pri predmetu DKE namenili tej temi.
Preko zgodb mladih smo spoznavali različne oblike nestrpnosti med njimi in kakšne posledice nestrpnost pusti na ljudeh. Zgodbe so se nas dotaknile in spodbudile k razpravi in razmišljanju, da kot pravi Gandhi: »Moramo biti mi sprememba, ki si jo želimo v svetu«.
Učenci so ustvarili lepe likovne izdelke z navdihujočimi sporočili in mislimi, najpogumnejši pa so se lotili tudi pisanja zgodb in pesmi.
Naj zaključim z mislijo učenke Ote: »Pogumen ni tisti, ki se zlije v množico sovraštva, ampak tisti, ki naredi korak naprej proti strpnosti in prijateljstvu.«

Tina Cigale

SAJENJE ŽAFRANOV – PROJEKT KROKUS

V sredo, 13. 11. 2024, so učenci 8. b razreda v gredico šolskega vrta posadili čebulice rumenega žafrana v spomin na 1,5 milijona judovskih otrok, umrlih v holokavstu, in na tisoče drugih otrok, ki so umrli v času druge svetovne vojne.

Sajenje žafranov poteka v sklopu projekta Krokus, ki ga spodbuja irska organizacija HETI, v Sloveniji pa ga koordinira Sinagoga Maribor. Cilj projekta je posaditi 1, 5 milijona rumenih žafranov v spomin na otroške žrtve in tako opozarjati ter ozaveščati ljudi o grozodejstvih, ki so se dogajale v času nacistične Nemčije.

In zakaj ravno rumeni žafran? Ker spominja na Davidovo zvezdo, ki so jo morali Judje nositi v času nacistične Nemčije. Žafrani bodo zacveteli konec januarja, kar sovpada s 27. januarjem, ko obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

Orodna vrstica za dostopnost