Skoči na glavno vsebino
Select Page

Teden otroka v 5.a

V Tednu otroka, ki smo ga praznovali, smo s sošolci preživeli nepozabne in raznolike dni.

Vsako jutro smo se družili in poslušali knjigo, ki nam jo je ga. Tea brala v nadaljevanjih. V četrtek nam je Filip Marcel zaigral nekaj skladb na svojo kitaro. Najboljše je sledilo v četrtek, saj nam je ga. Tea v sredo dala res čudno domačo nalogo, ki se je glasila: »Jutri prinesi šolske potrebščine v šolo po urniku, a ne v šolski torbi.« Res nam je zabrnelo v možganih. In naslednji dan, smo jih prinesli v …

Hiša, hiška, hišica

Učenci 4. b smo pri tehničnemu dnevu spoznavali različne vrste papirja in iz njega tudi izrezovali hišice. Bili smo pravi mali arhitekti. S pomočjo pomanjšanega načrta, ki nam ga je dala učiteljica Lilijana, smo na mrežo narisali povečan načrt hišice. Pri tem delu smo morali paziti, da se ne zmotimo. Nato smo narisano natančno izrezali. Pri rezanju smo nekateri prvič uporabljali olfa nož, kar nam je bilo zelo všeč. Ko so bili vsi deli hišice izrezani smo jih še zlepili skupaj. 

Bili smo ponosni na uspešno opravljeno delo. Sedaj je prišla na vrsto naša domišljija. Hišico som prilepili na trši karton ter iz kolaža oblikovali  njeno okolico. Izrezovali smo drevesa, bazene, pločnike… Hišice smo postavili skupaj in nastalo je pravo malo naselje, ki smo ga vsi občudovali. Razmišljali smo o hiši kot o domu kamor se vedno vračamo.

Nekdo se je spomnil pregovora: »Ljubi naš domek, čeprav ga je samo za  en bobek.«

Sajenje sivke

V petek, 20. 9. 2024, sta se letos prvič družila partnerska razreda, prvi in peti b.
Pred tem so učenci v obeh razredih zbirali plastenke. Iz njih so petošolci s pomočjo učiteljice oblikovali lonček, v katerega so posadili poganjek sivke.
Petek so tako prvošolčki kot petošolci težko pričakovali. Po malici so odšli v atrij. S seboj so imeli lončke in sivkine poganjke, v atriju pa jih je čakala vreča zemlje.
Vsak petošolec si je izbral svojega varovanca iz prvega razreda, ki mu je pri delu pomagal.
Najprej so v lonček nasuli zemljo, nato s prstkom naredili luknjico in vanjo posadili sivko. Dobro so zalili in postavili na poličko.
Sedaj morajo to redno zalivati in če bodo dovolj skrbni, bodo imeli spomladi lepo sadiko sivke, ki jo bodo odnesli domov.
Partnersko druženje bomo ponovili že v tem tednu, ko bomo imeli skupni tehniški dan, kjer bodo spoznavali pomen ločevanja odpadkov in iz odpadne embalaže izdelali uporaben izdelek.

Marjetica Stopar

Pohod četrtošolcev

V sredo, 11. 9. 2024, ko je poletna vročina popustila, smo se četrtošolci odpravili na pohod. Zbrali smo se v učilnicah, razdelili malice in še enkrat ponovili o pravilih obnašanja na športnem dnevu. Na pot smo se odpravili izpred šole. Hodili smo po pločniku do Ribnika, pot nadaljevali do Žapuž, kjer smo zavili v Kožmane in nato proti Dolgi Poljani. Preden se je cesta začela strmo vzpenjat proti športnemu parku Budanje, smo naredili postanek in popili malo tekočine. Ko smo dosegli cilj smo najprej pomalicali, poklepetali ter se pomerili v nogometu in med dvema ognjema. Nekateri so se razveselili igral, drugi so iz vej gradili bivališče. Čas je v sproščeni igri hitro minil. Po isti poti smo se nato vrnili v šolo. Bili smo utrujeni, a veseli.

učenci in učiteljica 4.b

Pohod na Čaven

V sredo, 4. 9., smo z učenci izpeljali planirani pohod na Čaven. Veseli smo, da smo lahko izkoristili lep sončen dan za gibanje na svežem zraku.

Naš pohod se je začel ob 8.00 izpred šole, kjer smo se zbrali vsi učenci in učitelji. Po kratkih navodilih, razdelitvi malice smo se z avtobusom odpravili do Predmeje in od tam našo pot nadaljevali peš proti cilju. Pri koči smo imeli odmor za malico in druženje ob različnih igrah.

Veseli smo, da smo pohod zaključili varno in brez večjih težav. Vsi učenci so se odlično odrezali in upamo, da so uživali v gibanju na prostem in medsebojnem druženju.

Hiša iluzij

V torek, 11. 6. 2024, smo se z nekaterimi učenci od 3. do 5. razreda odpravili v Hišo iluzij. Na preizkušnjo smo postavili svoje čute in ugotovili, da ni nič, kot se zdi na prvi pogled. Ob zanimivi razlagi in pogovoru z vodičko smo dobili vse odgovore na ‘zakaj’ in ‘kako’.

Obisk te posebne hiše je bila za vse zelo zanimiva izkušnja. Učenci so zapisali:

Najljubše mi je bilo, ko smo ležali na postelji iz žebljev in se sprehodili skozi tunel. Naučil sem se, da so nekatere slike samo iluzije in niso resnične ter novo vrsto šifriranja sporočil.

Tomaž

Meni je bilo zanimivo vse, najbolj pa vorteks tunel in čudežen Cankarjev obraz, ki te nepremično opazuje, ko se premikaš po prostoru. Izgleda, kot da ti njegove oči sledijo. Prav tako je bila zanimiva pipa, iz katere teče voda, čeprav ni vodovodne napeljave. Najbolj zastrašujoča je bila sošolčeva glava na krožniku.

Živa

Mene je bilo malce strah hoditi čez most, ker si imel občutek, da se premika. V bistvu se je premikal tunel okrog mosta. Zanimiva je bila disco soba in konjska glava, v kateri se je skrivala žaba.

Marina

Sedaj vemo, da iluzije niso samo čarovnije ampak so nekakšni ‘triki’ za naše čute in možgane, z njimi pa se srečujemo tudi v vsakdanjem življenju.

Dostopnost