Skoči na glavno vsebino
Select Page

Četrtošolci smo šivali

Na Miklavžev dan smo imeli učenci četrtih razredov 2. tehniški dan.  Potekal je v povezavi z obravnavano snovjo pri družbi in  s prihajajočimi prazniki. Ob spoznavanju bližajočih se praznikov, smo se pogovarjali o obdarovanju ter opredelili pojem kiča in umetnosti.

Pri praktičnem delu smo najprej poskrbeli za urejenost delovne površine. Med samo izdelavo smo spoznavali lastnosti blaga, njegovo obdelavo ter postopke krojenja, lepljenja, šivanja, luknjanja, okraševanja in končno tudi uporabo.

V celotnem poteku smo tako naredili darilno vrečko in nogavico. Vse delo je potekalo v sproščenem vzdušju in velikem pričakovanju, kako bomo z izdelki osrečili prijatelje in domače.

Zadovoljstvo ob končanih izdelkih je bilo veliko, saj smo sodelovali in se tako aktivno vključevali s kreativnimi idejami.

Šestošolci so se s tretješolci pogovarjali o pravih prijateljih

V novembru je skupina fantov iz 6. a na prav poseben način popestrila pouk učencem 3. c. Pridružila se jim je pri slovenščini in jim prebrala pravljico Mali Lunin vran, ki jo je napisal Marcus Pfister. Zgodba govori o tem, kako so se drugi vrani norčevali iz svojega majhnega in šibkega tovariša ter si ga na zelo grd način privoščili. Na koncu so se svojega dejanja sramovali in z malim vranom sklenili prijateljstvo.

Branju knjige in ogledu ilustracij iz nje je sledil zanimiv pogovor o razlikah med pravimi in nepravimi prijatelji, ki so ga vodili šestošolci.

In kaj so učenci povedali po koncu ure?

  • Fantje, pridite še kdaj, veliko ste me naučili. (Kaian, 3. c)
  • Naučila sem se, da smo si med sabo različni. (Ajda, 3. c)
  • Zelo lepo so brali. (Amil, 3. c)
  • Zelo sem se imel lepo. Polepšali so nam uro. (Patrik, 3. c)
  • Žalostno je bilo, da drugi vrani malega vrančka niso sprejeli v družbo. (Laura, 3. c)
  • Všeč mi je bilo tudi to, da sem spoznala nekaj novih učencev naše šole. Pridite še kdaj. (Ana, 3. c)
  • Bil sem presenečen, ker so bili vsi učenci mirni in s tem spoštljivi do nas. (Jaka, 6. a)
  • Užival sem, ker sem bil v vlogi učitelja. (Filip, 6. a)
  • V družbi tretješolcev mi je bilo všeč, saj so nas zbrano poslušali. (Enej 6. a)
  • Bil sem počaščen v njihovi družbi. (Maj, 6. a)
  • Všeč mi je bil pogovor po branju, čeprav ni tako lahko govoriti mlajšim, kakšni morajo biti prijatelji, saj tudi mi pogosto nismo idealni. (Luka G. S., 6. a)
  • Všeč mi je bilo, ker se mi je zdelo, da bodo naše besede vplivale na njihovo obnašanje. (Gašper, 6. a)

Četrtošolce obiskal čebelar

V ponedeljek, 13. 11. 2017, smo imeli četrtošolci naravoslovni dan na temo Dan slovenske hrane s poudarkom na čebelarstvu in pomenu lokalno pridelane hrane.

Spoznavali smo čebele, ki jih vsi spoštujemo. Brez čebel ni življenja. Prisluhnili smo ljubiteljskemu čebelarju in učitelju naše šole, gospodu Petru Čermelju. Predstavil nam je življenje čebel v panju in izven njega, delo čebelarja in pripomočke, ki jih uporablja. Spoznali smo, da čebela daje človeku med, cvetni prah, matični mleček, lasten strup, rastlinske smole – propolis in vosek. Ogledali smo si notranjost panja, držali satovje, povonjali vosek in propolis ter s spoštovanjem ugotavljali, koliko truda je vloženega za eno samo kapljico medu.

Spregovorili smo o pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil v naši prehrani, o pomenu domače pridelave in predelave, o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad ter kulturnem uživanju hrane, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih, in racionalnem ravnanju z embalažo ter zavržki hrane in pomenu gibanja in športnih aktivnosti.

Poizkusili smo se tudi v peki. Spekli smo medene žitne ploščice.

Naravoslovni dan smo zaključili s poizkušanjem dobrot, ki smo jih skrbno pripravljali ob pomoči razredničark.

Učenci 4. razreda

Vsaka vas ima svoj glas

12. oktobra je bila na OŠ Sečovlje zaključna prireditev drugega vseslovenskega šolskega narečnega festivala Vsaka vas ima svoj glas: Navade in običaji nekoč in danes. Sodelovalo je 16 osnovnih šol s 24 prispevki. Festivalu so se pridružili tudi učenci iz Proseka pri Trstu in Gornjega Senika v Porabju.

Našo šolo je zastopala Iris Leban iz 6. b. S svojo raziskovalno nalogo Šturska šagra je prepričala strokovno komisijo in se tako uvrstila med 9 najboljših. Ti so bili povabljeni na zaključno prireditev na OŠ Sečovlje. Na prireditvi je Iris predstavila svoj prispevek.

Gostitelji so poskrbeli za prelep dan in vse nagrajene popeljali na dveurni vodeni ogled Sečoveljskih solin. Vodili so jih učenci tamkajšnjega turističnega krožka.

mentorica: Nataša Markič

2. mednarodni festival akvarela CASTRA 2017, Lokarjeva galerija v Ajdovščini

Ponovno smo si lahko ogledali razgibano in pestro mednarodno razstavo v Lokarjevi galeriji.

Učenci 6. in 7. razreda smo si razstavo ogledali, opazovali motive, način uporabe tehnike in raznovrstnost pristopov k ustvarjanju.
Petošolci in četrtošolci iz Lokavca pa smo se v tehniki akvarela preizkusili kar v galeriji. Likovne delavnice je vodila profesorica Silva Copič in nam ob slikanju povedala marsikaj zanimivega.

Srečanje s člani društva ŠENT

25. 9. 2017 sta na našo šolo prišli dve osebi iz centra za ljudi z duševnimi težavami ali depresijo. Ta center je v Ajdovščini in imenuje se ŠENT.

Vodja ŠENT-a, ga. Jasmina in član Jožko, sta prišla v avlo, kjer smo bili tudi mi. Ko smo se vsi posedli in umirili, sta se najprej predstavila. Predstavila sta center ŠENT, nato pa nam je gospod Jožko predstavil svojo življenjsko zgodbo do sedaj.

Kot otrok ni veliko nagajal. Pravi, da ko so drugi med odmori skakali, plesali, se lovili … je on le sedel in jih opazoval. Ni mu bilo važno ali je pri matematiki dobil slabo ali dobro oceno, važno mu je bilo le, da je bil prijazen in radodaren do vseh. Doma je pasel živino in pomagal pri opravilih. Ko je bil že starejši, je zbolel za depresijo. To je takrat, ko se človek počuti krivega, težko diha, srce hitro bije in obupa nad svojim življenjem.

Prav zato ljudi s psihičnimi težavami napotijo v ŠENT, kjer se družijo z drugimi. Tja hodi tudi Jožko. Res, na prvi pogled se zdi nam otrokom tam dolgočasno, a Jožko nam je zrecitiral pesmi, ki jih je sestavil sam, pokazal čisto prave – njegove rebuse in nam zapel svojo najljubšo pesem Mačice, ki jo izvaja ansambel Lojzeta Slaka.

Na koncu smo gospe Jasmini in gospodu Jožku podarili nekaj iger in drugih stvari, ki smo se jim učenci petih razredov lahko odrekli, se jima zahvalili in se poslovili.

Neja Popović, 5. b

Dostopnost