Skoči na glavno vsebino
Select Page

Gremo mi po svoje 2024

In smo šli. Devetošolke in devetošolci smo v četrtek, 6. 6. 2024, šli na končni izlet. Obiskali smo Ljubljano, center WOOP, kjer smo se neizmerno zabavali.

Po kosilu smo se odpeljali v Žusterno. Morje nas je prijetno osvežilo – igrali smo se, plavali in se smejali.

Bilo je lepo – še zadnjič vsi skupaj.

Športni dan v Bohinju

Z učenkami in učenci 8. in 9. razreda smo enega zadnjih športnih dni izvedli v Bohinju. Tu so se imeli priložnost preizkusiti v plezanju, ki za marsikoga lahko predstavlja velih izziv. Tudi tisti, ki niso prijatelji z višino, so zbrali pogum in se podali proti vrhu. V družbi sošolk in sošolcev so s kanuji odšli na kratek potep po jezeru, kjer so jim vodiči predstavili lokalne zanimivosti. Najbolj pogumni so tudi zaplavali in se tako osvežili pred zaključkom šolskega leta. 

Nagradni izlet za zlate bralce

V četrtek, 23. 5. 2024, smo se devetošolci, ki smo vseh devet let opravljali bralno značko, odpravili na nagradni izlet v organizaciji MPMP Ajdovščina. Ob 8. uri smo se izpred šole z avtobusom odpravili do Ljubljane, kjer smo se sprehodili do Ljubljanskega gradu. Tam smo prejeli priznanje, nato pa smo se odpravili v center mesta. Po prostem času smo se namenili v Cankarjev dom, kjer smo se udeležili prireditev za zlate bralce iz cele Slovenije. Podrobneje smo spoznali knjigo Mali črv Oto in druge golazni, ki jo bomo prejeli ob koncu šolskega leta. Na prireditvi, ki je potekala v sproščenem vzdušju, smo dobili veliko spodbudnih besed in napotkov za še večji užitek v branju.

Izlet nam bo ostal v spomin kot krasen zaključek osnovnošolske zgodbe.

Anja Lokar in Manca Blažko, 9. c

Dobrodelnost med osmošolci

V okviru dobrodelnosti in prostovoljstva so učenci 8. razredov zbirali prostovoljne denarne prispevke, s katerimi so nato nakupili hrano za varovance Zavetišča za zapuščene živali Horjul. Dobrodelno akcijo so učenci opravili v začetku aprila, ko obeležujemo Svetovni dan zapuščenih in pozabljenih živali (04. april) in Svetovni dan hišnih ljubljenčkov (11. april). S to potezo so učenci pokazali, da moramo biti solidarni tudi do štirinožnih prijateljev.

Predavanje gostje iz Anglije o obnovljivih virih energije

V ponedeljek, 12. februarja, je osmošolce pri uri tehnike in tehnologije obiskala Lea Slokar – Slovenka, ki živi v Angliji. Ker se poklicno ukvarja z obnovljivimi viri energije, predvsem z izkoriščanjem vodika, smo jo povabili, da nam predstavi to temo. Učenci so spoznali razliko med obnovljivimi, neobnovljivimi in trajnostnimi viri ter najboljše možnosti za izrabo vodika kot nadomestka zemeljskega plina. Z največjim zanimanjem so poslušali tudi o življenju v Angliji in o načinu šolanja svojih vrstnikov.

Od osmih do ene (po motivu Otona Župančiča)

Devetošolci so pri slovenščini brali pesem Žebljarska, v kateri je Oton Župančič pred dobrimi sto leti opozoril na neznosen urnik in monotonost dela izdelovalcev žebljev v Kamni Gorici.
Po branju so v Župančičevem slogu še sami napisali pesem – ne “Žebljarske”, ampak “Šolarsko”.

Ker na naši šoli od nekdaj radi delimo kulturo, pesem Ane Turk delimo z obiskovalci naše spletne strani.

 

Oton Župančič: ŽEBLJARSKA

 

 

Od štirih do ene,

od štirih do ene

so zarje rumene,

so trate zelene,

od štirih do ene

vodà nam kolesa, mehove nam žene,

nad nakli smo sključeni;

vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,

od štirih do ene

že vsi smo izmučeni:

vodà nam kolesa, mehove nam žene,

od štirih do ene,

od štirih do ene.

 

Pol treh, pol treh –

spet puha nam meh!

Žareči žebljì so nam v očeh,

do osmih zvečer žebljì, žeblji v očeh.

Od štirih do ene

vodà nam kolesa, mehove nam žene,

do osmih od treh

žareči žebljì, žebljì v očeh …

 

Smo jih v polje sejali?

Po polju naši žebljì cvetó;

poglej v nebó:

vanj smo jih kovali

od štirih do ene, do osmih od treh,

da nam bodo tudi ponoči v očeh …

 

Pa ondan sem pred zrcalom postal:

o, kakor da sem po sebi koval!

O, kakor da delam ves božji dan greh

od štirih do ene, do osmih od treh!

 

Od štirih do ene,

od štirih do ene

vodà nam kolesa, mehove nam žene,

do osmih od treh

žareči žebljì, žebljì v očeh …

Ana Turk: ŠOLARSKA

 

 

Od osmih do pol enih,

sedimo v klopeh lesenih,

od osmih do pol enih,

smo tu otroci, od pridnih do lenih.

 

Si v glavo snovi vbijamo,

znanje tuje pijemo,

grafe, krožnice, tabele rišemo,

za teste si plonke pišemo,

od osmih do pol enih pot prelivamo.

 

Ah, kdaj se bo oglasil zvonec,

ki oznanil bo konec,

ko zdrveli bomo skozi vrata šolska,

mar nam ni za števila molska,

od osmih do pol enih poslušamo bitja šolska.

 

Od šolskih dni najraje imamo športne dni,

ko od narave in gibanja ločeni nismo mi,

tu otrok od dolgočasja ne zaspi,

veselo po žilah pretaka se kri,

od osmih do pol enih za klopmi čakamo takšne dni.

 

Aktivni pouk najraje imamo,

raje kot da si piflarijo vbijamo v glavo,

slednje bi moralo biti postransko,

‘več naj bo poskusov in aktivnosti!’

odmeva v nas upajoč,

od osmih do pol enih v klopeh upamo,

da se to uresničilo bo nekoč.

 

 

 

 

Dostopnost