V sredo, 9. marca 2016, smo se pevci MPZ OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ter učenci izbirnega predmeta ansambelska igra zbrali že ob 17.00 in pridno povadili celoten program ter se že veselili nastopa pred publiko. Vaje so potekale brez večjih zapletov, saj smo se veliko pripravljali. Kaj kmalu je bila ura šest in to je oznanilo začetek našega nastopa.
Mladinski pevski zbor je naredil lep uvod s Kyrie in Sanctus Boba Chilcotta. Pozneje pa smo zapeli živahno Točo Andreja Makorja, katero smo uprizorili z orehi, ki so se na koncu razleteli po odru. Za zaključek zborovskega programa pa je bila še vesela Jaz bi rad cigajnar bil Tadeje Vulc. Velja omeniti, da bomo te pesmi izvajali tudi na državnem tekmovanju pevskih zborov v Zagorju, 6. aprila, kjer se bomo potegovali za najboljše priznanje.
V drugem delu so se pevcem pridružili tudi solisti ter kitaristi, učenci izbirnega predmeta ansambelska igra. Najprej smo lahko prisluhnili solistu, našemu gospodu hišniku Alešu Bolku in pesmi Jutri bo bolje, ki temelji na pozitivnem razmišljanju, da bo torej jutri bolje! Sledila je lepa in mirna skladbica Večer avtorice Marte Zore, ki sta jo mojstrsko interpretirali Iza Kranjc ter Veronika Pregelj, nato pa se nam je z špansko temperamentno skladbo z naslovom Romanca predstavil nadobudni kitarist Anže Pegan.
In bili smo na polovici. Lahko smo prisluhnili simpatični Lauri Brecelj, ki je zapela See You Again, uspešnico, ki jo izvaja Wiz Khalifa. Na kitari jo je spremljal Luka Kovač. Radoš Bone pa je dokazal svoj talent na cajonu, s katerim je odlično spremil Lauro. Ljubitelji skupine Green Day pa smo si lahko napasli ušesa ob pesmi Time Of Your Life, ki jo je zapela in na kitaro zaigrala devetošolka Teja Medvešček, ki me je osupnila, saj vem, kako težko je igrati in peti hkrati. Ja, kaj hočemo, nekateri pač znajo! Kot gotovo zna Maruša Kos, ki je res vrhunsko izvedla najnovejšo pesem pevke Adele When we were young. Saj ne, da bi trdila, da je hotela posnemati pevko. Ne, res ne! Povsem na svoj poseben način in s svojim izredno posebnim glasom (v najboljšem smislu) je povsem očarala moja ušesa. Odlično pa se je odrezal tudi naš predsednik Feliks Vrtovec Možina, ki je odpel Vodo izvajalcev Dan D, pri čemer je pokazal izreden talent.
No, potem pa smo lahko spet poslušali petje Teje Medvešček in Maruše Kos v pesmi When I’m gone Anne Kenrick iz znanega mladinskega filma Pitch Perfect, ki so jo dekleta iz ansambelske igre pospremila z igranjem na kozarčke, kar je pričaralo lepo, poskočno vzdušje. Nato pa še malo nostalgije s pesmijo Don’t Worry, Be Happy, ki smo jo pa kar skupaj zapeli, saj jo tako ali tako vsi dobro poznamo.
Za veliki zaključek se še poveselimo lepega življenja z Življenje je lepo Tomaža Domicelja, ki jo je odpela Monika Kobal. Sporoča nam, da je naše življenje lepo, kakršno je, in da ni treba, da si želimo drugega ali da ga spreminjamo.
In tako je bilo pravljice konec. Kar malo žal nam je bilo, ker bi mi še kar naprej peli. Treme pa ni bilo, saj smo odra že vajeni in upamo, da se lahko kmalu veselimo novega koncerta, ker si želimo dokazati, da zmoremo in znamo, če se le potrudimo. In to smo tudi dokazali, saj v slogi je moč in če smo skupaj, lahko delamo čudeže.
Gabrijela Kobal, 7.b
