V afriški državi nas je pozdravil Slovenec, misijonar Danilo Lisjak, ki je sicer doma s Saksida pri Novi Gorici. V Ugandi zaključuje svoje misijonarsko delo in maja se vrača nazaj v Slovenijo, kjer se bo pri svojih 70. letih upokojil. Z izredno energijo in veseljem nam je odgovarjal na naša vprašanja in nam hkrati zaupal recept za večno “mladost”. Takole je dejal: “Če želite ostati večno mladi, pojdite živet v Afriko, ker tam čas počasneje teče, ljudje so zelo veseli, stresa je manj, vsi pojejo, plešejo, bobnajo,… Včasih jih je slišati tudi ponoči. Tu se človek res ne more postarati (smeh).”
Kaj vse smo v kratkem času izvedeli?
Znanje iz geografije nam je tudi tokrat pomagalo. Uganda je država, ki jo seka ekvator.
– Takoj so učenci prepoznali podnebja, ki jih je začel opisovati. Tam je konstantna vročina in izredna vlaga celo leto. To bo gotovo ekvatorialno podnebje 😉 Na drugi strani Ugande, pa novembra nastopi huda suša – sušno obdobje in traja do marca. Takrat se vse rastline posušijo, ovenejo, listi odpadejo, samo plodovi se obdržijo. Nato nastopi deževno obdobje, ko ponovno vse ozeleni. “O, govori o savanskem podnebju,” so bili navdušeni učenci. Ko je najtopleje, lahko temperature dosežejo od 40 pa tudi do 60 stopinj Celzija, zato se takrat skrivajo v senci. Povedal je tudi, da vročina in vlaga človeka zelo utrudita. Ogromno je tudi komarjev, ki povzročajo bolezen malarijo. On jo je prebolel več kot petdesetkrat. Veliko otrok umre prav zaradi malarije.
– Velikokrat imamo tudi napačno predstavo, da so vsi ljudje v Afriki lačni, da jim konstantno primanjkuje hrane. G. Danilo nam je povedal, da imajo marsikje v Afriki celo leto velike možnosti za pridelavo hrane. Težava je bolj v tem, da veliko ljudi ne zna delati, ali celo nočejo delati, so neizobraženi in se ne zavedajo pomena dela, kako izkoristiti zemljo… Še vedno je 28% ljudi nepismenih. Njive še vedno v večini obdelujejo ročno, z motiko. Ponekod pa tudi že uporabljajo traktorje.
– Imajo ogromno različnih vrst sadja – celo leto: npr. mango, ki raste prav v tem času, različne vrste avokada, ki mu pravijo afriške olive – nekati so zreli sedaj, drugi pa v drugi polovici leta – avokado imajo na razpolago celo leto. Pokazal nam je drevesa, kjer so se veje kar šibile pod težo plodov avokada. Imajo 4 vrste banan: rdeča, rumena – nekatere sorte so sladke in jih uživajo na tak način kot pri nas, druge so bolj brez okusa in jih uporabljajo za kuhanje – kot pire krompir, nekatere sorte uporabljajo za sok, druge pa fermentirajo za pripravo bananinega vina in žganja.
Hrano najpogosteje jedo z rokami. Povedal je, da je hrano, ki jo ješ z rokami, bolje okušaš in se bo kar težko nazaj privadil na ves pribor. Res pa je, da v večjih mestih vse pogosteje uporabljajo pribor, na podeželju pa ostajajo pri preprostosti.
– Predstavil nam je tudi ogromno jezero – Viktorijino jezero, ki je veliko vsaj za 3 Slovenije in je največje jezero v Afriki. Je pomemben vir sladke vode v Afriki. Je drugo največje jezero na svetu. Ima tudi ogromno otokov.
– Trenutno gradijo cerkev in šolo v njegovem kraju, ki leži na podeželju. Finančno pomoč pa prispeva veliko ljudi tudi iz Slovenije, tudi iz naše Vipavske doline.
– Učence je zanimalo, kako je s korono v Afriki in povedal je, da je prebolel tudi korono, čeprav pri njih sploh ne govorijo o tej bolezni, pač pa o prehladu. Ker pa je imel covid teste pri sebi, je samotestiranje pokazalo, da gre za kovid.
– V videu pa si lahko pogledate utrinek z njegovega srečanja z otroki in njihov zanimiv pogovor.
Zmanjkalo pa nam je časa za številna vprašanja. Ker pa se vrača v Slovenijo, je obljubil, da nas pride obiskat maja tudi na šolo.
Tega se še posebej veselimo.
Vsako potovanje nam prinese nekaj novega – tega si bomo zagotovo zapomnili po srčnem in radoživem človeku.
Učenci 9. in 11. E ter učiteljica Damjana Urh
