Pri GEO spoznavamo različne celine, zato smo z učenci 9. in 11.r OPP NIS tokrat virtualno odpotovali v Indijo. Tam je namreč začasno doma domačinka Maja s svojo družino.
Z veseljem se je odzvala prošnji, da nam Indijo predstavi skozi svojo izkušnjo. Pri tem sta ji pomagala simpatična sinova Rene in Mark, ki sta bila odlična vodnika po kraju Bangalore..
Kaj zanimivega smo izvedeli?
– Mesto Bangalore, ki leži na zahodni obali Indije, je varno mesto, ker je varovano ob vhodu v mesto. Veliko krajev po Indiji pa je tudi nevarnih.
– Da je sporazumevanje dokaj enostavno, ker večina ljudi govori tudi angleško.
– Indija je druga država na svetu po številu prebivalcev. Tu najdemo zelo bogate in zelo revne ljudi.
– Imajo tudi posebno pisavo in jezik – hindu.
– V Indiji je značilna zelo pekoča in začinjena hrana, ki se je niso še privadili. Indija je največja izvoznica začimb.
– Pokazali so nam njihove majhne banane, ki morajo biti nujno rumene barve, ne zelenkaste, ker sicer so trpke.
– Rene nam je pokazal papajo in kokos, s katerega je pil kokosovo mleko, ki je sladko slanega okusa.
– Imajo tudi poseben kruh brez kvasa, ki zgleda kot palačinka.
– Povedali so, da jih domačini zelo opazujejo, ker so belci in so drugačni od njih. Indijci imajo temnejšo polt.
– Imajo tudi več različnih šol: javne, ki so manj kakovostne, privatne, ki so zelo drage ter mednarodne, ki so ravno tako plačljive, se pa v njih sporazumevajo v angleščini in izobražujejo različne narode.
– V šolah se učijo podobno kot pri nas, le da imajo tudi jogo.
– Kot zanimivost so povedali, da njihovo sveto žival – govedo – tele, okrasijo s cvetjem in jih vodijo vsak dan po ulicah velikega mesta – tudi med avtomobili.
– Ta trenutek imajo še zimo,ki pa ni podobna naši – pri njih je sedaj najhladneje, vendar še vedno zelo vroče. Tam se sedaj temperature okoli 25-30 stopinj. Zato hodijo vsi oblečeni v kratko. Kmalu pride poletje in monsunsko deževje.
– Ženske, ki so poročene imajo na čelu piko, ki je lahko rdeče, bele, rumene, črne barve.
– Ko smo jih poklicali po zoomu, je bila pri nas ura 12.30, pri njih pa 16.30, zato so oni bili že na popoldanskem sprehodu, mi pa še v šoli. No, pa smo ponovili časovne pasove.
– Rene hodi v drugi razred. Pokazal je, kako dobro že zna angleško. Povedal je tudi, da so v šoli imeli dan instrumentov, kjer predstavil svoj inštrument – harmoniko. Ta inštrument ni značilen za Indijo in je niso še slišali v živo – sedaj pa jo obožujejo in prosijo Reneja, da večkrat zaigra nanjo.
Vesela sem, ko vidim, kaj vse so si zapomnili, čeprav je od srečanja minilo že nekaj dni – kar le potrjuje, da je bila učna ura več kot učinkovita, nagovorljiva, doživljajska…
Hvala tudi Majini družini, da nas je sprejela v svoj svet.
Želimo jim še veliko dobrih, poučnih in prijetnih doživetij.
Učenci 9. in 11. E ter učiteljica Damjana Urh
