Skoči na glavno vsebino
Select Page

Pisana ptičica

Z učenci 6. E smo prisluhnili Lahkonočnici Pisana ptičica, ki jo je napisal Sebastjan Pregelj in pripovedoval slovenski igralec Boris Cavazza. Zgodbica poslušalcem sporoča svojo osrednjo misel, ki se nanaša na temo strpnosti in spoštovanja do drugače mislečih, do drugih etničnih skupnosti. Zgodbi smo prisluhnili v petek, 15. 11. , dan pred mednarodnim dnevom strpnosti. V čitalnici so učence na mizah pričakale različne knjige z zgodbami o sprejemanju drugačnosti.

Učencem je bilo jasno, da so bile  ptice (golob, sraka in vrana)  neprijazne, celo nestrpne do nove ptice, medtem ko sta bila pripovedovalec (pes) in drobceni vrabček  prepričana, da bodo zaradi pisane ptice (papige) imeli še vedno vsi dovolj hrane za življenje. Slednje se je na koncu zgodbe tudi potrdilo. Pisana ptica se je po okrepčilu odpravila naprej, še prej pa je lepo zapela in mimoidoči so ji natrosili  veliko zrnja, ki ga je velikodušno pustila pticam, ki je niso sprejele v svojo sredino.

Po obnovi zgodbice so učenci razmišljali, kako se sami odzivajo na novosti v svojem okolju. Na risalni list so poustvarili svojo pisano ptico in tako doprinesli svoj del v mozaik učenja o strpnosti.

Projekt Rastem s knjigo v šolskem letu 2024/2025

Sedmošolci so tradicionalno obiskali splošno knjižnico v našem kraju v okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo.

V Lavričevi knjižnici je učence 7.  c  skupaj z učenci 7. OPP NIS v  sredo, 6. 11. 2024, in  učence 7.b v četrtek, 7. 11. 2024, sprejela  ga. Jasmina Česnik Ušaj,  učence 7.a v petek, 18. 11. 2024, pa  ga. Nika Škvarč.

 Bibliotekarki sta učence popeljali v zgodovino ajdovske knjižnice, predstavili njene enote, učencem demonstrirali iskanje v sistemu COBISS, jim predvajali videospot o pomembnosti splošnih knjižnic v EU ter videoposnetek Pionirske knjižnice v Ljubljani z razdelitvijo gradiv v knjižnicah.

Ob zaključku srečanja so knjižničarke učencem pokazale  postopek vračanja gradiv na knjigomatih in jim razdelile darilne knjige. Letošnje šolsko leto so učenci sedmega razreda v dar prejeli knjigo avtorice Mateje Gomboc z naslovom Sposojena babica Štefi.

Dan slovenskega znakovnega jezika

Vsak dan veliko komuniciramo – sošolcem povemo, kaj se nam dogaja in kakšni so naši načrti. Pri tem uporabljamo besede in gibe telesa. Ali veste, da obstaja prav posebna govorica, ki se imenuje znakovni jezik? Uporabljajo ga gluhi in naglušni, sestavljen pa je iz posebnih znakov oziroma kretenj z rokami, ki predstavljajo posamezne besede.

Letos smo učenci 5. e razreda že raziskovali različne jezike. Septembra smo ob svetovnem dnevu jezikov odkrili, da si določeni jeziki delijo podobnosti, po drugi strani pa so tudi zelo različni. Takrat smo prvič slišali tudi za enoročno abecedo, ki je sestavni del znakovnega jezika. V četrtek smo obeležili dan znakovnega jezika in se spomnili kretenj, ki smo se jih naučili že pred nekaj meseci. Ponovili smo, kako črkujemo svoje ime s pomočjo enoročne abecede. To sploh ni tako enostavno, kot se morda zdi!

Poskusite sami in preverite, ali vam uspe!

Gozdni jež na obisku v šoli

Dne 14. novembra se je na šolo pritihotapil prav poseben gost – gozdni jež. Njegov obisk je navdušil učence nižjih razredov in učence prilagojenega programa, saj so imeli priložnost, da ga od blizu opazujejo, ga pobožajo in z njim preživijo nekaj čarobnih trenutkov.

Ježek je prinesel veliko veselja in radovednosti ter zbudil nežnost med učenci, saj so ga opazovali s spoštovanjem in občudovanjem. Njegova prisotnost je dodatno povezala učence med seboj in na poseben način obogatila naše oddelke. Po končanem obisku smo ga varno vrnili nazaj v naravo, kjer se je lahko vrnil v svoje domače okolje.

Takšni posebni trenutki nam vedno znova pokažejo, kako pomemben je stik z naravo in kako lahko tudi majhna bitja prinesejo ogromno topline ter radosti v naš šolski vsakdan.

Obiska so se razveselili učenci nižjih razredov rednega programa in učenci prilagojenega programa ter njihovi učitelji.

Slovenski tradicionalni zajtrk: Teden, posvečen zdravim navadam in slovenski hrani

Ta teden je bil teden slovenske hrane, ki smo ga zaključili s slovenskim tradicionalnim zajtrkom. Namen tedna je bil ozaveščanje o pomenu lokalne hrane, zdravih prehranjevalnih navad in spoštovanja do kmetijstva. Tradicionalni zajtrk simbolizira slovensko kulinarično dediščino in pomen domačih pridelkov.

Med tednom smo se pogovarjali o prehranski samooskrbi in prednostih uživanja lokalnih živil. Učenci so raziskovali poti, po katerih pridelki pridejo od kmetije do krožnika, ter spoznavali delo čebelarjev, mlekarjev in kmetovalcev. S kreativnimi delavnicami smo krepili zavest o pomenu zdravega zajtrka za dobro počutje.

Vrhunec tedna je bil današnji slovenski tradicionalni zajtrk, ki smo ga skupaj pripravili in zaužili. Ob tem smo se spomnili na pomen kakovostne hrane in ljudi, ki z ljubeznijo skrbijo za njeno pridelavo. Skozi teden smo utrdili vrednote spoštovanja lokalne dediščine, zdravja in trajnostnega načina življenja. Slovenski tradicionalni zajtrk nas povezuje ter opominja na bogastvo in dragocenost domače hrane.

Plakat miru

V sredo, 13. 11. 2024, je naša šola gostila podelitev priznanj, nagrad in odprtje razstave otroškega mednarodnega likovnega natečaja Plakat miru, ki ga že od leta 1998 organizira Lions klub Zemono. Na letošnjem natečaju so poleg rednega in prilagojenega programa naše šole sodelovale še OŠ Šturje Ajdovščina, OŠ Col, OŠ Dobravlje, CIRIUS Vipava, OŠ Otlica in OŠ Draga Bajca Vipava. Program so glasbeno obogatili člani instrumentalne skupine CIRUS Vipava ter učenke glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina z instrumentalnimi in baletnimi nastopi. Svečani dogodek je zaključil otroški pevski zbor Nižaji, OŠ Danila Lokarja.

Vsem mladim umetnikom in nastopajočim iskreno čestitamo.

Razstavljena dela bodo v avli šole na ogled do konca meseca novembra.

Vljudno vabljeni!

Zdrav zajtrk

Teden slovenske hrane igra veliko vlogo pri vzgoji mladih za spoštljiv odnos do hrane, narave in lokalne skupnosti. Učenci 3. razreda podaljšanega bivanja smo se pogovarjali o zdravem zajtrku. Izvedeli smo, zakaj je zajtrk pomemben, kaj naj vsebuje zdrav zajtrk ter naštevali primere zdravega zajtrka. Prebrali smo pesem Zajtrk, avtorja Boštjana Grabnarja. Oblikovali smo plakat o zdravem zajtrku in ga razstavili na panoju šolskega hodnika.

 

ZAJTRK

(Viljem Gergolet – Sten Vilar – Boštjan Grabnar)

 

Zajtrk, zajtrk, zajtrk.

 

Marmelada, margarina,

joj, kako je sladka, fina,

malo kruha in salame,

malo meda in banane.

Zajtrkovati vsako jutro zdravo

in koristno je, za telo je energija,

še želodčku smeje se.

 

Zajtrk, zajtrk, zajtrk.

 

Hvala jutru za dobrote,

sveže mleko, kruh, piškote,

hvala vodi za svežino,

hvala sončku, da živimo.

 

Zajtrkovati vsako jutro zdravo

in koristno je,

Za telo je energija,

še želodčku smeje se, smeje se.

 

Hvala vodi za svežino,

hvala sončku da, hvala sončku da,

hvala sončku, da živimo.

Dobrodelna akcija PODARIMO IGRAČO

Tudi letos bo na naši šoli potekala dobrodelna akcija PODARIMO IGRAČO.

Do 10. decembra bomo v posebej za to označenih škatlah zbirali družabne igre, kocke, knjige in pripomočke za igro v peskovniku. Če imate doma karkoli od neštetega, je to še uporabno in ne poškodovano ter tega ne potrebujete več, vas vabimo, da se pridružite dobrodelni akciji.

Zbrane stvari bomo pred novoletnimi prazniki pregledali. Nekaj bi jih obdržali na šoli za nadaljnjo uporabo, ostalo pa bomo oddali dobrodelnim ustanovam.

Veseli bomo vaših prispevkov.

Aktiv učiteljev podaljšanega bivanja

 

SAJENJE ŽAFRANOV – PROJEKT KROKUS

V sredo, 13. 11. 2024, so učenci 8. b razreda v gredico šolskega vrta posadili čebulice rumenega žafrana v spomin na 1,5 milijona judovskih otrok, umrlih v holokavstu, in na tisoče drugih otrok, ki so umrli v času druge svetovne vojne.

Sajenje žafranov poteka v sklopu projekta Krokus, ki ga spodbuja irska organizacija HETI, v Sloveniji pa ga koordinira Sinagoga Maribor. Cilj projekta je posaditi 1, 5 milijona rumenih žafranov v spomin na otroške žrtve in tako opozarjati ter ozaveščati ljudi o grozodejstvih, ki so se dogajale v času nacistične Nemčije.

In zakaj ravno rumeni žafran? Ker spominja na Davidovo zvezdo, ki so jo morali Judje nositi v času nacistične Nemčije. Žafrani bodo zacveteli konec januarja, kar sovpada s 27. januarjem, ko obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

STROKOVNA EKSKURZIJA V TRST IN GRAD MIRAMAR

V soboto, 26. 10. 2024, smo učenci izbirnih predmetov likovno snovanje in italijanščina ter učenci zgodovinskega krožka iz sedmih, osmih in devetih razredov obiskali Trst. Ob 8.00 smo se zbrali pred šolo in se z avtobusom odpravili v Italijo.
Najprej smo si ogledali Rižarno (Risiera di San Sabba), ki je med drugo svetovno vojno služila kot taborišče. Nato smo se odpravili v center Trsta, kjer smo se sprehodili do cerkve sv. Justa. V njeni bližini smo si ogledali ostanke rimskega foruma in tam tudi pomalicali. Po ogledu smo imeli eno uro prostega časa.
Na koncu smo obiskali grad Miramar. Po ogledu notranjosti smo imeli še nekaj časa za sprehod po parku, ki je zelo lepo urejen. Tu smo spoznali tudi nekaj zelo prijaznih ljudi, kar je še okrepilo naše prijetno razpoloženje.
Izlet je bil zelo zanimiv in veliko smo se naučili. Želimo si, da bi tudi naslednje leto obiskali še katero italijansko mesto.

Urša Djukič Štrancar in Mia Premrn Škvarč iz 8. c

Dostopnost