V tednu otroka smo nekaj časa namenili tudi trajnostni mobilnosti. Z učenci smo izvajali različne dejavnosti, s katerimi smo želeli spodbuditi gibanje otrok, jim zagotoviti varnost v prometu in prispevati k zmanjševanju okolijskih obremenitev.
Starše vabimo k ogledu posnetka, ki povzema zaključke projekta Trajnostna mobilnost in hkrati na humoren način opozarja na izzive, ki jih imajo starši pri vsakodnevnih poteh v šole.
Od leta 2018 je OŠ Danila Lokarja Ajdovščina sodelovala v evropskem projektu programa Erasmus + z naslovom EcoStep in Europe s partnerskimi šolami iz Litve, Romunije, Portugalske in Hrvaške. V tem času so tri izmenjave potekale v živo, učenci so obiskali Romunijo in Hrvaško, v maju 2019 smo na OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini gostili skoraj šestdeset učencev in mentorjev partnerskih šol. Zaradi epidemije koronavirusa sta izmenjavi na Portugalskem in v Litvi potekali virtualno. Učenci so deželi spoznavali preko računalnika, z videoposnetki in delom v mešanih skupinah v aplikacijah Zoom in Teams. Vse izmenjave so potekale v angleškem jeziku.
V času, ko smo gostili učence in mentorje partnerskih šol, je potekalo več delavnic, kjer so učenci v mešanih skupinah razmišljali in razvijali vizije o ekoturizmu. Med eno od takih mešanih delavnic so nastali plakati, ki so služili kot osnutek knjigi Kaj smemo v ekoturizmu in česa ne. Knjiga, pisana v slovenskem in angleškem jeziku. Ugotovili smo, da je pri razvoju te panoge izrednega pomena bonton, ki se odraža na obnašanju posameznika v prostoru. Ekoturist je tisti, ki pri potovanju odgovorno varuje naravno in kulturno dediščino ter spodbuja gospodarski razvoj lokalnih skupnosti.
Knjižica, ki je izšla v nakladi 70 izvodov, naj bo širši javnosti v pomoč ali izhodišče pri obravnavi tem, povezanih z ekologijo in turizmom. Podarili smo jo vsem nekdanjim in sedanjim učencem, ki so v projektu aktivno sodelovali, mentorjem in vodjem delavnic ob izmenjavi, koordinatorjem partnerskih šol, šolskim knjižnicam v naši občini in OŠ Draga Bajca Vipava, NUK-u, Lavričevi knjižnici Ajdovščina, Knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica ter Knjižnici Srečka Vilharja Koper, zunanjim sodelavcem in inštitucijam. En izvod smo poslali Uradu župana občine Ajdovščina, ki je s svojim sprejemom, na katerem je spregovoril o butičnem turizmu, navdušil udeležence izmenjave v Ajdovščini.
V šolskem letu 2020/2021 bomo na pobudo Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije v sklopu projekta Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah izvajali aktivnosti na temo trajnostne mobilnosti.
S projektom želimo prispevati k spreminjanju potovalnih navad otrok od 1. do 5. razreda in njihovih bližnjih ter posledično k zmanjševanju motornega prometa v okolici osnovnih šol. Na ta način želimo prispevati k zmanjšanju okolijskih obremenitev, k spodbujanju gibanja otrok in s tem h krepitvi njihovega zdravja.
Poleg sodelovanja v igri, ki spodbuja osnovnošolce, da v šolo prihajajo na trajnosten način (hoja, s kolesom, rolerji, skirojem, z javnimi prevoznimi sredstvi ali na način skupinskega prihoda z osebnim avtom), vse šole spodbujamo, da skupaj z izvajalci organizirajo tudi druge dejavnosti s področja prometa, okolja in zdravja (npr. izvajanje Pešbusa, analiza dostopa poti v šole, sodelovanje z občinami pri urejanju šolskega okoliša za večjo varnost otrok, ipd.).
Aktivnosti projekta se bodo izvajale od septembra 2020 in se bodo končale v juniju 2021. V tem času so načrtovane 3 izvedbe igre Gremo peš s kokoško Rozi.
V projektnem timu je 23 strokovnih delavcev iz razredne stopnje in prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Koordinator projekta je Janet Čufer (janet.cufer@os-ajdovscina.si).
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.
Tudi učenci tretjih razredov OŠ Danila Lokarja Ajdovščina pod mentorstvom profesoric Aleksandre Matjac, Emeline Vidrih in Silvije Živec sodelujemo v mednarodnem projektu »We are the planet«. Skupaj s snovalci projekta preizkušamo inovativen didaktično-umetniški pristop pri ozaveščanju učencev o okolju in trajnostnem razvoju. Proces temelji na sodelovanju učencev ter povezavi med umetnostjo in izobraževalnimi aktivnostmi v Sloveniji, Italiji in na Cipru.
Tretješolci naše šole se osredotočamo na šest temeljnih tematik:
1.VODA: vir, dobrina vseh nas, »skupno dobro«, dostop do čiste pitne vode kot univerzalne pravice, potreba po zmanjšanju porabe vode.
2.TRAJNOSTNA ENERGIJA: zaveza o varčevanju z energijo in njeni učinkoviti uporabi, uporaba obnovljivih energijskih virov, povezovanje teh dejavnikov.
3.BIODIVERZITETA: pomen biodiverzitete, vzroki in učinki njenega zmanjševanja ter krčenje gozdov.
4.TRAJNOSTNI TURIZEM: drugačni načini potovanja in odkrivanje bližnjega in daljnega sveta z razvijanjem spoštovanja do narave.
5.REVŠČINA: zaveza k zmanjšanju materialne in kulturne revščine med najbolj ranljivimi skupinami prebivalstva.
6.ODPADKI: zaveza k zmanjšanju odpadkov in gospodarnejšemu ravnanju z njimi, recikliranje, skrb za okolje.
V petek, 22.3.2013 in četrtek, 28.3.2013, smo preživeli šolska dneva malo drugače. Zjutraj smo se odpravili na delavnice v Didaktični center v Novo Gorico, kjer smo se razdelili v skupine, saj je delo potekalo v delavnicah:
Poskusi z vodo, kjer smo iz slane vode pridobivali sladko, lovili in ustvarili smo mavrico;
Trajnostna energija, kjer smo izdelovali različne vetrnice, padala, poganjali kolesa z varčno žarnico, ustvarjali elektriko,…;
Ekoslogong, kjer smo risali logotip (zastavo), se z njo fotografirali;
Utrip zemlje, kjer smo se spontano izražali z zvoki, katere smo ustvarjali z različnimi instrumenti in jih posneli;
Revščina, kjer smo ob raziskovanju pojma/pojava revščine izdelali razglednice za otroke v Burkini Fasso, razglednice smo poslali otrokom v njihovo šolo Boromo v Burkini Fasso, saj smo na ta način z njimi želeli deliti svoje ideje ter občutja, izdelke afriških otrok pa pričakujemo konec maja oziroma junija 2013;
Snemanje Why vprašanj, katera bodo preko elektronskih medijev poslana v svet, da z njimi »mali« spodbudimo »velike« k razmišljanju o ohranitvi našega planeta.
Po opravljenih delavnicah smo se peljali tik ob meji z italijansko Gorico mimo Trga Evrope v Solkan, kjer smo videli Hišo eksperimentov, Skalnico ali t.i. Sveto goro s cerkvijo in samostanom, Solkanski most in elektrarno na reki Soči ter grob pisatelja Franceta Bevka. Skozi Novo Gorico smo se zapeljali mimo kipa pisatelja Franceta Bevka, zvedeli smo, da je Nova Gorica nastala po 2. svetovni vojni in si ogledali prve stanovanjske »ruske« bloke, ogledali smo si tudi Kostanjevico nad Novo Gorico in obiskali grobnico francoskih kraljev Bourbonov.
Obiskali smo tudi Center za ravnanje z odpadki oziroma odlagališče v Stari Gori pri Novi Gorici.
Učenci 3.b bomo 22.4.2013, ob Dnevu Zemlje, na Bevkovem trgu v Novi Gorici sodelovali v plesni in glasbeno-ustvarjalni delavnici, ustvarjali bomo iz odpadnih materialov ter pripravili razstavo slik na temo Ogroženeživalskevrste;
Zadovoljstvo učencev, mentoric in vseh, ki so z nami sodelovali v Didaktičnem centru, je bilo in je potrditev, da smo na pravi poti, po kateri moramo vztrajno in pogumno hoditi še naprej.
Aleksandra Matjac
Vtisi učencev:
Najbolj mi je bilo všeč varčno kolo, ker sem ga poganjal in spoznal, da je bolje kupiti varčno žarnico, ker porabi manj energije. (Din, 3.b)
Všeč so mi bili všeč poskusi z vodo, ker sem se naučila iz slane vode pridobivati sladko in iz umazane čisto vodo. (Kristina, 3.b)
Všeč mi je bilo spuščanje padal, ker je moje padalo zmagalo. (Erik M., 3.b)
Ko sva poganjala kolo, je žarnica pregorela. To je bilo smešno in zabavno! (Mateo in Matija, 3.b)
Izdelovanje padalc mi je bilo najbolj všeč, ker smo jih šli ven spuščat. (Nina, 3.b)
Najbolj sem si zapomnila risanje, poganjanje električnega kolesa, izdelovanje padal in delavnico z zvoki, ker rada ustvarjam z glasbili, s papirjem, ker mi je všeč izdelovati stvari, ki letijo, in ker rada rišem. (Esma, 3.b)
Najbolj mi je bilo všeč igranje na instrumente, ker smo sestavili pesem in jo posneli. (Tina, 3.b)
Pri poskusih s kamenjem in peskom sem se veliko naučila, poskuse sem delala sama, zame so bili novi. (Urška, 3.b)
V vodo smo dali olje, barvo in sol. Nastali so balončki. (Etienne, 3.b)
Z mesecem septembrom 2010 je z izvajanjem v šolskem športnem okolju pričel projekt Zdrav življenjski slog katerega izvajanje delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada (razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja – prednostne usmeritve: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja) in Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Projekt Zdrav življenjski slog je usmerjen v razvoj temeljnih gibalnih sposobnosti (gibalne pismenosti), pridobivanja gibalnih spretnosti in spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Izvaja se od 1. do 9. razreda OŠ in tako učence s pomočjo strokovno usposobljenega kadra spodbuja k oblikovanju vzorcev zdravega življenje.
Izvajanje in cilj projekta
Naša šola se je vključila v ta projekt v šolskem letu 2011/12. Cilj projekta je, da bi bilo na naši šoli v te aktivnosti vključenih 20-30 % naših otrok. Zainteresiranim učencem zagotavljamo 5 ur športne aktivnosti na teden. S pravilnim pristopom, želimo otrokom prikazati, da je ukvarjanje s športom zabavna, zanimiva in koristna izraba prostega časa, otroke poduči o zdravi prehrani in pomembnosti redne športne dejavnosti.
Naša šola je bila izbrana in je v šolskem letu 2011/12 tudi sodelovala v mednarodnem projektu Secure.
Osnovni podatki projekta
Od 1. novembra 2010 teče na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani mednarodni evropski projekt SECURE (Science Education CUrriculum REsearch). Projekt se bo zaključil 31. oktobra 2013.
V projekt je Slovenija vključena kot ena od desetih evropskih držav; v njem sodelujejo še Avstrija, Belgija, Ciper, Italija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Švedska in Velika Britanija. Med 11 sodelujočimi partnerskim ustanovami je 7 univerz in dva pedagoška inštituta.
Projekt večinsko financira Evropska skupnost v Sedmem okvirnem programu (FP7).
Cilji projekta
V okviru projekta SECURE želijo pridobiti relevantne in zanesljive podatke o trenutnem stanju v poučevanju naravoslovnih predmetov, matematike in tehnike (MNT; angl: MST = Mathematics, Science and Technology) predmetov v različnih evropskih državah. Med te predmete sodijo matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje (in tehnika), tehnika, fizika, biologija in kemija.
Izsledke raziskave bodo prevedli v priporočila snovalcem izobraževalne politike, ki bodo pripomogla h konstruktivni debati o učnih načrtih ter načinih poučevanja, ki hranijo in vzpodbujajo zanimanje učencev za naravoslovje in tehniko.
Projekt išče odgovore na nekaj ključnih vprašanj izobraževanja in poučevanja MNT vsebin. Zanima jih, kaj lahko storimo, da se zanimanje mladih za naravoslovje med njihovim šolanjem poveča (ali se tekom let vsaj ne zmanjša). Sprašujejo se, kaj lahko storimo, da bi se tudi učitelji bolj angažirano zanimali za naravoslovje, ohranjali in razvijali pozitiven odnos do področja, ter obenem optimiziramo njihovo zgodnje učenje. Iskali bodo vzročne povezave med priporočili za poučevanje MNT predmetov v učnih načrtih, dejanskimi oblikami pouka ter zanimanjem in odnosom učiteljev in učencev do naravoslovja.
Raziskava
Projekt SECURE se osredotoča na štiri starostne skupine otrok (5, 8, 11 in 13 let), njihove učne načrte za MST predmete ter njihove učitelje teh predmetov. V projektu SECURE bo v celoti sodelovalo 600 oddelkov s približno 12000 učenci ter 1200 učitelji iz različnih držav Evropske skupnosti.
V vsaki od udeleženih držav so k sodelovanju povabili 15 osnovnih šol in 15 vrtcev, ki bodo z nekaj oddelki in vsemi njihovimi učitelji naravoslovnih predmetov, tehnike in matematike odgovarjali na vprašanja o svojem odnosu do predmeta ter o metodah in načinih poučevanja (učitelji) in učenja (učenci).
Vzgoja in izobraževanje srečnega, uspešnega in odgovornega učenca, ki se razvija ob spodbudi učitelja in podpori staršev. Izvajamo javno veljavni izobraževalni program osnovnošolskega izobraževanja ter prilagojeni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Vizija naše šole
Smo odlična šola, kjer si vsi prizadevamo za kakovosten pouk, da bo znanje učencev poglobljeno, trajno in uporabno. Spodbujamo razvoj vrednot kot so spoštovanje, sodelovanje, samostojnost, odgovornost, znanje in kritično mišljenje ter ustvarjalnost. Gojimo pozitiven odnos do narave in posvečamo pozornost učenju v naravi. Med učenci, delavci šole in starši vladajo enakovredni in spoštljivi odnosi. Ni nujno, da je vsak naš učenec odličnjak, vsi skupaj pa se trudimo, da bo vsak postal odličen človek.
