Od 17. 2. do 21. 2. 2025 sta se učiteljici Anita Gaberšček in Saša Kravos v okviru projekta Erasmus+ odpravili na mednarodno izmenjavo na Švedsko, kjer sta s senčenjem na delovnem mestu spoznavali primere dobrih praks na področju vzgojno izobraževalnega dela in vključevanja učencev s priseljenskim ozadjem v šolski sistem. Poleg tega sta podrobneje spoznavali sodobne metode poučevanja.
V omenjeno šolo so vključeni otroci v starosti od 6 do 12 let, to je od predšolskega razreda do vključno 6. razreda. Skupaj je na šoli 320 učencev. Skoraj polovica le-teh je s priseljenskim ozadjem, izhajajo iz 22 različno govorečih območji: največ jih je iz Srbije, Bosne in Bližnjega vzhoda. Ker jim država in šola zagotavljata vse šolske potrebščine in učne pripomočke, med njimi razlike niso opazne. Učenci so pri delu umirjeni, sproščeni, veseli, upoštevajo pravila, sledijo navodilom in aktivno sodelujejo pri načrtovanih aktivnostih. Med seboj se dobro razumejo, se spoštujejo in sodelujejo. Vsako prosto minuto ali pri menjavi dejavnosti posvetijo branju knjig po lastni izbiri. Tudi zjutraj, takoj ko pridejo v učilnico, posežejo po branju.
Švedi so znani po pouku na prostem. To pomeni, da najmanj dve šolski uri na dan preživijo izven učilnice neglede na vreme. Učenci imajo s seboj primerna oblačila (v teh dneh so bili oblečeni v zimske kombinezone ali tople bunde in smučarske hlače). Takega načina dela so vajeni, zato pouk v naravi poteka brez težav. Dve šolski uri so bili v gozdu pri -7° C. Kaj bi naši učenci ali njihovi starši rekli na to?
Švedski učenci so se izkazali tudi kot dobri poznavalci angleškega jezika. Z našima učiteljicama so se pogovarjali brez težav, tudi šestletniki so razumeli vse, kar sta jih vprašali, marsikdo jima je znal odgovoriti s celo povedjo.
Pouk na Švedskem poteka precej dlje kot pri nas, tudi šestletniki ga zaključijo okrog 14.30. Takrat gredo nekateri domov, drugi pa v podaljšano bivanje.
Učiteljici Anita in Saša sta na Švedskem podrobneje proučevali tudi metodo poučevanja imenovano Storyline. S to metodo želijo učencem približati realne situacije, hkrati pa spodbujati radovednost in večati motivacijo za učenje. V okviru te metode učenci enkrat letno izvedejo projektno delo, pri katerem sledijo določeni temi, ki se postopoma razvija. Tak način dela spodbuja ustvarjalnost, kritično mišljenje in sodelovanje, saj učenci aktivno soustvarjajo zgodbo, raziskujejo probleme in iščejo rešitve v kontekstu pripovedi.