Pravljica kot domišljijska pripoved je doma po celem svetu, še toliko bolj pa ljudska pravljica, ki je nastajala med ljudmi kot vodilo za življenje.
Šestošolci, ki pri urah slovenskega jezika obravnavajo značilnosti ljudske pravljice in umetnostna besedila, so dve medpredmetni šolski uri preživeli v knjižnici. Tam so v skupinah najprej sestavljali različne motive, ki so jih nagovorili, da so prepoznali izvor pravljice. Pravljični motiv je bil tudi geografski izziv, saj so morali državo poiskati na nemem zemljevidu sveta in pobarvati kontinent, ki mu izbrana država pripada. Sledil je izbor ljudske pravljice na policah za ljudsko slovstvo. Ko so učenci našli ustrezno knjigo pravljic, so dobili še naslov ljudske pravljice v knjigi. Po prebrani pravljici so v skupini izpopolnil miselni vzorec. Sledilo je poročanje. V tem delu so vrstnikom najprej predstavili motiv, ki so ga dobili, in jih vprašali, če vedo izvor države, iz katere je bila njihova pravljica. Skupni uri se je zaključilo s spoznanjem, da ljudske pravljice poznajo ljudje po vsem svetu. V svoji zgradbi se druge svetovne pravljice ločijo od naših, saj so prilagojene okolju, iz katerega prihajajo in o katerem nas učijo.
Nekateri učenci so se spoprijeli še z dodatnim izzivom in samostojno ali v paru ali v skupini oblikovali svoje pravljice. Nekaj za pokušino si jih lahko tudi preberete.
Pravljica o Miklavžu
Nekoč je Miklavž obiskal veliko bogato hišo. Dve leti prej je ta hiša bila zapuščena. Miklavža je presenetilo, kako izgleda hiša. Ven je prišlo 7 študentov, ker so zaslišali hrup. Miklavža je hudič porinil v grm. Hudič se je glasno zakrohotal in rekel, naj Miklavža ne poslušajo in mu ukradejo ves denar in darila. Študenti so ga poslušali in se odločili, da bodo to res storili. Na večer, ko nosi Miklavž darila, so se študenti skrili po hiši. Prej so mu pripravili mleko in piškote. Nato so počakali, da gre Miklavž k mizi. Eden od študentov je planil po denar in darila, v vrečo pa dal obtežene škatle. Miklavž je zapustil hišo in ni opazil razlike. Ob treh ponoči je hudič obiskal hišo in rekel študentom, naj mu dajo ukraden denar in darila, sicer bodo večno prekleti s prekletstvom. Ko se je hudič vrnil z denarjem in darili, je Miklavž ugotovil, da je študentom nastavil past. Pošteno ga je kaznoval. Miklavž je darila in denar dobil nazaj in nadaljeval z obdarovanjem.
Neja Kotnik in Julija Faganelj, 6. a
Kruh
Nekega lepega božičnega dne so kuharji najbližje pekarne zamešali 9 žlic kvasa, 7 lončkov moke, 3 kozarce mleka in žlico vode. Kruh so dali v pečico. Pozabili so ga vzeti ven, zato je čez noč oživel in zbežal. Tekal je po ulicah, skakal v sneg in se pogovarjal s snežaki. Našel je smetnjak in se skril vanj. Naslednje jutro je smetar prišel po smeti. Kruh se je prebudil in hitro skočil ven. Veliko ljudi ga je videlo in so ga prijavili policiji. Policija ga je iskala in iskala, ampak ga ni našla, saj se je kruh obnašal kot vsak drugi kruh v mestu. Sedaj se kruh skriva v pekarnah in se obnaša kakor navaden kruh.
Lia Saksida, 6. a
Kako je nastala Ajdovščina
Nekoč pred 79 leti je živel reven kmet. Imel ni nobene družine ali otrok. Živel je visoko v gorah, daleč od vsega. Nikoli ni šel v mesto, le na svoji razpadajoči kmetiji je bil. Strah ga je bilo le, da se bo skala, na kateri je živel, odlomila, saj je bila zelo visoko in je štrlela z visoke stene. Dočakal je 78 let in ravno za njegov 79. rojstni dan se je skala odlomila in za sabo pustila veliko razdejanja, ki ga je kasneje čudežna vila začarala, in po čudežu je nastalo mesto Ajdovščina. Vila je takoj zatem, ko je izrekla urok, izginila. Nikoli je niso videli, saj ni za sabo pustila nič, le na skali pred največjo hišo je pustila zapis ljudem, da se lahko v tem mestu naselijo.
Jan Val Kotar, 6. a
