Skoči na glavno vsebino
Select Page

PLANINSKI POHOD

Pomlad ter topli in daljši dnevi so nas zvabili v naravo na še en planinski pohod.

Izpred šole smo se podali skozi čudovit gozd, okrašen s pomladnim cvetjem. Pot nas je vodila mimo korita z vodo, kjer smo videli celo nekaj pupkov. Po krajšem vzponu smo prišli na Škol. Razgledali smo se po okolici, saj je bil razgled res čudovit, nato pa pomalicali. Sledila je mala planinska šola. Pogovorili smo se o pravilih, ki jih mora poznati in upoštevati vsak pohodnik. Gospa Vanja nam je pokazala, kaj vse mora biti v nahrbtniku, ko gremo na daljši pohod. Opremljeni z novimi znanji, smo nadaljevali pot, ob hoji spoznavali rože in jedli trobentice. Po zadnjem postanku ob Lokavščku smo se vrnili pred šolo, kjer se je naš pohod končal.

BILO JE NEKOČ – V LOKAVCU

V marcu smo imeli prvošolci športni dan. Vzeli smo nahrbtnike in se odpravili na pohod v Lokavec. Pot ob Lokavščku je bila zanimiva, najboljši del poti pa je bil počitek, malica in igra na igralih.

Po malici smo pot nadaljevali do lokavškega zaselka, kjer stoji stara hiša, ki je res pravi muzej. Ogledali smo si črno kuhinjo, izbo in preužitkarsko sobo. V vsakem prostoru je bilo veliko zanimivih, starih predmetov. Nekatere smo poznali, druge smo videli prvič in lahko smo le ugibali zakaj so služili.  

Po predstavitvi hiše in ogledu smo »vzeli pot pod noge« in se polni vtisov odpravili nazaj v šolo.

Športni dan drugošolcev

Drugošolci smo se odpravili v nov pomladni dan, ki je bil poln cvetočih dreves in ptičjega petja. Šli smo v Lokavec in še po nekaterih zaselkih, ogledali pa smo si tudi Batičevo hišo. V svoji notranjosti skriva pravi zgodovinski zaklad, saj prikazuje različne predmete in pripomočke iz starih časov. Ogledali smo si zanimivo črno kuhinjo. Ustavili smo se tudi pri podružnični šoli. Čas je hitro minil in vrniti se je bilo treba v Ajdovščino.

S sestavljanko do rastja po svetu

Učenje rastja ter različnih vrst pokrajin je lahko bolj zabavno, če si ustvarimo sestavljanko.
Oblikovali smo jo, ko smo obdelovali toplotne pasove, ker le ti  vplivajo tudi na rastje. 
Pomagala pa nam je pri vsaki celini posebej – tako smo hitreje priklicali in obnovili znanje. 
Z njo smo posamezno celino lažje primerjali z drugimi celinami in tako hitreje opazili razlike, podobnosti. 
Naredili pa smo si tudi posebne znake, ki nam pomagajo pri zapomnitvi težjih besed, kot so: tundra, tajga, stepa, savana. 
In res deluje, še bolj pa pomaga. 
 
Učenci 9.in 11.E ter učiteljica Damjana Urh 

Po smučanju pa na gondolo

Včeraj popoldne smo se podali na krajši izlet do Maribora. Namesto, da bi se tja odplejali z atovusom, smo se spustili kar z godnolo. Kakšno doživetje!

Po nekoliko poznejši večerji so nam spremljevalci priredili ples. Bilo je fantastično. Prav vsi smo dobili pohvale za odliično premagovanje belih strmin ter pohvale za lepo pospravljene postelje in sobe. 

Nekaj utrinkov o tem, kako smo se imeli, si lahko pogledate spodaj.

Zlata mlada likovnica

V petek, 11 .3. 2022, je na OŠ Šturje potekal komisijski izbor državnega 13. likovnega natečaja DREVO.

Izmed 1500 prejetih otroških likovnih del je strokovna komisija podelila zgolj 4 zlata priznanja. Za eno izmed njih je zaslužna učenka Janja Fabjan iz 8. E, pod mentorstvom učiteljice Maje Štefin.

Povezava do uradnih rezultatov Likovnega natečaja Drevo:

https://www.os-sturje.si/files/2022/03/13.-DREVO-URADNI-REZULTATI.pdf

 

Iskrene čestitke!

Učitelji OPP NIS

Običajen dan v zimski šoli v naravi

Z izjemo prvega in zadnjega dne, ko je malo drugače, so naši smučarski dnevi podobni drug drugemu. Ura za vstajanje je ob 7:15, večina se nas prebudi že prej. Čas izkoristimo za klepet in igro ter druge vragolije, vse do zajtrka, ki je za nas pripravljen ob 7:45. Nismo vajeni takšne izbire – slano, sladko, še bolj sladko, vse za  moč, ki jo bomo potrebovali na smučišču. Po zajtrku se oblečemo v smučarska oblačila in odpravimo v klet hotela, kjer smo prejšnji dan na sušilih puistili svoje pancerje. Na avtobus gremo kar v pancerjih, smučke in palice pa nas tako ali tako že čakajo na avtobusu in si jih ob prihodu na smučišče le še razdelimo in gremo na sneg. Zjutraj je sneg še kompakten, zato je smuka nekoliko lažja. Razdeljeni smo v pet skupin, glede na naše znanje. Vsem nam gre zelo dobro. Smučarji začetniki smo pridobili osnove, naučili smo se, da se po padcu vedno lahko poberemo in je tudi padcev vedno manj, tisti, ki pa smo bolj izkušeni, pa smo osvojili kako tehniko več. V prvem delu smučamo približno do 11:30, ko je čas za okrepčilo, kar nam da energije za druge del, do 14:00. V tem času smo že konkretno utrujeni in lačni, zato: hop na avtobus, v hotel na kosilo in zaslužen počitek. Popoldne nas čakajo zanimive dejavnosti, v sredo smo se seznanili s FIS pravili,  lovec nam je predal svoje znanje o živalih, ki živijo v naših gozdovih, splavar pa nam je razložil zgodovino splavarjenja na reki Dravi. Ob večerih smo povsem izmučeni, tako da nas večina kar hitro zaspi. Takrat se običajno spomnimo tudi svojih domačih, malo nas zagrabi tudi domotožje. Pomaga nam pogovor s starši po telefonu, s cimri v sobah ter z učitelji. Tako so naše noči tako lažje in krajše.

Drugi dan v zimski šoli v naravi …

… je prav prehitro minil. Noč smo dobro izkoristili za počitek, zjutraj pa nas je bila večina budna že pred dogovorjeno uro, tako da smo v pogovoru in igri s prijatelji počakali na zajtrk. Če smo se prejšnji dan smučali le za pokušino, smo se danes, vključno z nekoliko mučnim preobuvanjem v pancerje, na smučanje pripravili kar v hotelu. Ko smo prišli na smučišče, smo dali samo še smučke na noge in začeli z učenjem. Šlo nam je dobro, presenečali smo naše učitelje, ki so imeli nasmehe na obrazih. Dan na snegu se je prehitro zaključil, a s tem naših dejavnosti še ni bilo konec. Poleg druženja, klepetov, hihitanja, družabnih iger, smo tekmovali še v Malih sivih celicah. Sedem pogumnih skupinic se je pomerilo v poznavanju slovenskih običajev ob praznikih, kjer smo imeli priložnost navijati za prijatelje in v mislih iskalti pravilne odgovore. Po okusni, sladki večerji nas je obiskal še čarodej Grega. Njegovi triki, s katerimi nas je razvedril, bodo za vas in za nas ostali  skrivnost.

Knjižnica – prostor tankočutnosti, razumevanja in miru – čeravno se pogovarjaš o vojni

S knjižničarko Natašo Markič smo tokrat odstirali pot, ki vzbuja strah, negotovost, ranljivost, odtujenost, nerazumevanje. Dotaknili smo se vojne.
Vojna v Ukrajini je pri otrocih povzročila kup vprašanj in težkih občutkov.
 
Ker knjiga nagovori na poseben način, sem prosila za sodelovanje knjižničarko Natašo. 
Kot vedno, je tudi tokrat pripravila zanimive aktivnosti, ki so učence spodbujale k razmišljanju. Začeli smo s preprosto pesmijo B. Gregorič, Moja mama se boji (in se obenem spomnili na svetovni dan poezije), nato smo poiskali vsak pri sebi svoje strahove. Od tu naprej pa smo prešli na vojno v Ukrajini ter strahove ukrajinskih otrok in mam. Nazadnje smo s knjigo L. Spilsbury, Svetovni spori,  iskali poti do miru.
 
S tankočutnim pogovorom nas je knjižničarka Nataša vodila skozi težke tematike ter nas opogumila za nadaljnje korake, za kar ji ISKRENA HVALA! 
 
Učenci 9. in 11.r OPP NIS ter učiteljica Damjana Urh

Knjiznica-prostor-tankocutnosti-razumevanja-in-miru-ceravno-se-pogovarjas-o-vojni-3

Slika 1 of 4

Virtualno v Indijo

Pri GEO spoznavamo različne celine, zato smo z učenci 9. in 11.r OPP NIS tokrat virtualno odpotovali v Indijo. Tam je namreč začasno doma domačinka Maja s svojo družino.

Z veseljem se je odzvala prošnji, da nam Indijo predstavi skozi svojo izkušnjo. Pri tem sta ji pomagala simpatična sinova Rene in Mark, ki sta bila odlična vodnika po kraju Bangalore..

 

Kaj zanimivega smo izvedeli?

– Mesto Bangalore, ki leži na zahodni obali Indije, je varno mesto, ker je varovano ob vhodu v mesto. Veliko krajev po Indiji pa je tudi nevarnih.

– Da je sporazumevanje dokaj enostavno, ker večina ljudi govori tudi angleško.

 – Indija je druga država na svetu po številu prebivalcev. Tu najdemo zelo bogate in zelo revne ljudi.

– Imajo tudi posebno pisavo in jezik – hindu.

– V Indiji je značilna zelo pekoča in začinjena hrana, ki se je niso še privadili. Indija je največja izvoznica začimb.

– Pokazali so nam njihove majhne banane, ki morajo biti nujno rumene barve, ne zelenkaste, ker sicer so trpke.

– Rene nam je pokazal papajo in kokos, s katerega je pil kokosovo mleko, ki je sladko slanega okusa.

– Imajo tudi poseben kruh brez kvasa, ki zgleda kot palačinka.

– Povedali so, da jih domačini zelo opazujejo, ker so belci in so drugačni od njih. Indijci imajo temnejšo polt.

– Imajo tudi več različnih šol: javne, ki so manj kakovostne, privatne, ki so zelo drage ter mednarodne, ki so ravno tako plačljive, se pa v njih sporazumevajo v angleščini in izobražujejo različne narode.

– V šolah se učijo podobno kot pri nas, le da imajo tudi jogo.

– Kot zanimivost so povedali, da njihovo sveto žival – govedo – tele, okrasijo s cvetjem in jih vodijo vsak dan po ulicah velikega mesta – tudi med avtomobili.

– Ta trenutek imajo še zimo,ki pa ni podobna naši – pri njih je sedaj najhladneje, vendar še vedno zelo vroče. Tam se sedaj temperature okoli 25-30 stopinj. Zato hodijo vsi oblečeni v kratko. Kmalu pride poletje in monsunsko deževje.

– Ženske, ki so poročene imajo na čelu piko, ki je lahko rdeče, bele, rumene, črne barve.

– Ko smo jih poklicali po zoomu, je bila pri nas ura 12.30, pri njih pa 16.30, zato so oni bili že na popoldanskem sprehodu, mi pa še v šoli. No, pa smo ponovili časovne pasove.

– Rene hodi v drugi razred. Pokazal je, kako dobro že zna angleško. Povedal je tudi, da so v šoli imeli dan instrumentov, kjer predstavil svoj inštrument – harmoniko. Ta inštrument ni značilen za Indijo in je niso še slišali v živo – sedaj pa jo obožujejo in prosijo Reneja, da večkrat zaigra nanjo.

 

Vesela sem, ko vidim, kaj vse so si zapomnili, čeprav je od srečanja minilo že nekaj dni – kar le potrjuje, da je bila učna ura več kot učinkovita, nagovorljiva, doživljajska…

Hvala tudi Majini družini, da nas je sprejela v svoj svet.

Želimo jim še veliko dobrih, poučnih in prijetnih doživetij.

 

Učenci 9. in 11. E ter učiteljica Damjana Urh

 

Virtualno-v-Indijo-3

Slika 1 of 3

Dostopnost