Skoči na glavno vsebino
Select Page

Božiček za en dan – majhna škatla za velik nasmeh

LOKAVŠKI PRVOŠOLČKI BODO RAZVESELILI ALEKSA Z BOŽIČNIM DARILOM LJUBEZNI IN SOLIDARNOSTI

Lokavški prvošolčki so se skupaj z učiteljicama in starši odločili, da bodo letos svoj predbožični čas posvetili malce drugačni dobrodelnosti. Da bi pomagali svojemu 6-letnemu vrstniku Aleksu, so sodelovali v projektu Božiček za en dan.

In kako so to izvedli? Vsak od njih se je odpovedal nečemu kar ima rad, s tem prihranjenim denarjem pa je skupaj s starši kupil darilce za Aleksa. Med darili so bili predmeti za higieno, mehka plišasta igrača, šolske potrebščine, oblačila, druge raznolike igrače ter sladkarije. Vsak predmet je bil skrbno izbran, da bi Aleksu polepšali božične dni in mu pričaral nasmeh na obrazu.

Prvošolci so izbrane pozornosti prinesli v šolo in jih spravljali v veliko darilno škatlo.  Z velikim veseljem so opazovali, kako se vsak dan škatla vedno bolj polni.

A to še ni bilo vse. Prvošolci so se odločili, da bodo Aleksu podarili še nekaj posebej osebnega. Vsak od njih je narisal risbico, risbice vseh otrok pa so združli v posebn kolaž. Ta unikaten umetniški izdelek ni bil le darilo, ampak tudi izraz njihove skupne topline in skrbi za svojega sošolca.

Škatlo z darili in kolažem so prvošolci skupaj z učiteljicama skrbno zavili in okrasili. Njihova srčna gesta, ki daje pomen solidarnosti in sočutju, je bila tako pripravljena za predajo Aleksu, ki bo zagotovo doživel nepozaben božič.

Projekt Božičnih Božičkov za en dan je tako postal nekaj več kot le zbiranje materialnih stvari. Postal je simbol povezanosti in medsebojnega spoštovanja med otroki, ki so se odločili, da bodo svojim dejanjem naredili svet prijaznejši.

Peka piškotov

V sredo smo imeli učenci 1.b razreda pravo Božičkovo delavnico. Pekli smo piškote za dobrodelno tržnico. Ker pa vemo, da je Božiček v tem času zelo zaposlen, smo na pomoč poklicali none.

Naša pekarna je izgledala takole: Učiteljica je z našo pomočjo zamesila goro testa. None so ga na pomokani površini razvaljale, mi pa smo izrezovali piškote različnih oblik in jih polagali na pekač. Učiteljici sta pekače s piškoti dali v segreto pečico in poskrbeli, da so se ravno prav spekli. Iz gore testa smo tako naredili še večjo goro piškotov, ki jih lahko v nedeljo dobite na novoletni tržnici.

Najlepša hvala nonam za pomoč. Odlično ste se izkazale.

Umetnija meseca novembra v reviji Ciciban

Učenci OŠ Danila Lokarja večkrat sodelujejo v Cicibanovem mesečnem likovnem natečaju. V mesecu novembru so pri reviji Ciciban izbrali za umetnijo meseca likovno delo Lovra Mlinarevića, ki je lansko šolsko leto v 2. a razredu iz žice izdelal kmeta s samokolnico.

Poleg Lovrovega kipa so v novembrskem Cici nabiralniku objavili še kip Neže Žvokelj in še dve likovni deli, na katerih sta Jaš Vidic in Nina Mohorčič s svinčnikom upodobila Vena Pilona.

Vsem učencem iskreno čestitamo!

S pravljico po svetu

Pravljica kot domišljijska pripoved je doma po celem svetu, še toliko bolj pa ljudska pravljica, ki je nastajala med ljudmi kot vodilo za življenje.

Šestošolci, ki pri urah slovenskega jezika obravnavajo značilnosti ljudske pravljice in umetnostna besedila, so dve medpredmetni šolski uri preživeli v knjižnici. Tam so v skupinah najprej sestavljali različne motive, ki so jih nagovorili, da so prepoznali izvor pravljice. Pravljični motiv je bil tudi geografski izziv, saj so morali državo poiskati na nemem zemljevidu sveta in pobarvati kontinent, ki mu izbrana država pripada.  Sledil je izbor ljudske pravljice na policah za ljudsko slovstvo. Ko so učenci našli ustrezno knjigo pravljic, so dobili še naslov ljudske pravljice v knjigi. Po prebrani pravljici so v skupini izpopolnil miselni vzorec. Sledilo je poročanje. V tem delu so vrstnikom najprej predstavili motiv, ki so ga dobili, in jih vprašali, če vedo izvor države, iz katere je bila njihova pravljica. Skupni uri se je zaključilo s spoznanjem, da ljudske pravljice poznajo ljudje po vsem svetu. V svoji zgradbi se druge svetovne pravljice ločijo od naših, saj so prilagojene okolju, iz katerega prihajajo in o katerem nas učijo.

Nekateri učenci so se spoprijeli še z dodatnim izzivom in samostojno ali v paru ali v skupini oblikovali svoje pravljice. Nekaj za pokušino si jih lahko tudi preberete.

 

 Pravljica o Miklavžu

Nekoč je Miklavž obiskal veliko bogato hišo. Dve leti prej je ta hiša bila zapuščena. Miklavža je presenetilo, kako izgleda hiša. Ven je prišlo 7 študentov, ker so zaslišali hrup. Miklavža je hudič porinil v grm. Hudič se je glasno zakrohotal in rekel, naj Miklavža ne poslušajo in mu ukradejo ves denar in darila. Študenti so ga poslušali in se odločili, da bodo to res storili. Na večer, ko nosi Miklavž darila, so se študenti skrili po hiši. Prej so mu pripravili mleko in piškote. Nato so počakali, da gre Miklavž k mizi. Eden od študentov je planil po denar in darila, v vrečo pa dal obtežene škatle. Miklavž je zapustil hišo in ni opazil razlike. Ob treh ponoči je hudič obiskal hišo in rekel študentom, naj mu dajo ukraden denar in darila, sicer bodo večno prekleti s prekletstvom. Ko se je hudič vrnil z denarjem in darili, je Miklavž ugotovil, da je študentom nastavil past. Pošteno ga je kaznoval. Miklavž je darila in denar dobil nazaj in nadaljeval z obdarovanjem.

Neja Kotnik in Julija Faganelj, 6. a

 

Kruh

Nekega lepega božičnega dne so kuharji najbližje pekarne zamešali 9 žlic kvasa, 7 lončkov moke, 3 kozarce mleka in žlico vode. Kruh so dali v pečico. Pozabili so ga vzeti ven, zato je čez noč oživel in zbežal. Tekal je po ulicah, skakal v sneg in se pogovarjal s snežaki. Našel je smetnjak in se skril vanj. Naslednje jutro je smetar prišel po smeti. Kruh se je prebudil in hitro skočil ven. Veliko ljudi ga je videlo in so ga prijavili policiji. Policija ga je iskala in iskala, ampak ga ni našla, saj se je kruh obnašal kot vsak drugi kruh v mestu. Sedaj se kruh skriva v pekarnah in se obnaša kakor navaden kruh.

Lia Saksida, 6. a

 

Kako je nastala Ajdovščina

Nekoč pred 79 leti je živel reven kmet. Imel ni nobene družine ali otrok. Živel je visoko v gorah, daleč od vsega. Nikoli ni šel v mesto, le na svoji razpadajoči kmetiji je bil. Strah ga je bilo le, da se bo skala, na kateri je živel, odlomila, saj je bila zelo visoko in je štrlela z visoke stene. Dočakal je 78 let in ravno za njegov 79. rojstni dan se je skala odlomila in za sabo pustila veliko razdejanja, ki ga je kasneje čudežna vila začarala, in po čudežu je nastalo mesto Ajdovščina. Vila je takoj zatem, ko je izrekla urok, izginila. Nikoli je niso videli, saj ni za sabo pustila nič, le na skali pred največjo hišo je pustila zapis ljudem, da se lahko v tem mestu naselijo.

Jan Val Kotar, 6. a

Prireditev tretješolcev za starše

V ponedeljek, 27. 11. 2023, so tretješolci v šolo povabili starše, da so jim pokazali, kaj so se naučili v letošnjem šolskem letu. Vsi trije razredi so v avli zbrano prepevali nove pesmi in igrali na glasbene cevi. K sodelovanju so povabili tudi starše, da je bilo vzdušje še bolj veselo. Prireditev se je nato preselila še v matične učilnice, kjer so učenci po skupinah nastopali s svojimi kamišibaj predstavami. Pesmi Anje Štefan so pri pouku spremenili v likovne prizore in jih nato predstavili v butajih. Druženje so zaključili s skupnim petjem in plesom. 

Dostopnost