Skoči na glavno vsebino
Select Page

Svet števil

V prvem razredu smo zakorakali v svet števil. Tako smo se povzpeli na prvo stopničko učne poti, ki nas bo letos popeljala vse do računanja do 20. Učenci aktivno sodelujejo pri različnih dejavnostih, spoznali pa smo tudi brezno učenja.

 

Lonček, kuhaj!

V OPB-ju so prvošolci v mesecu šolskih knjižnic prisluhnili češki ljudski pravljici Lonček, kuhaj!. Pravljica je izšla je v zbirki Čebelica, ki letos praznuje že 70 let izhajanja.

V svojem razumevanju in domišljiji so prvošolci iz svojih narisanih lončkov skuhali mavrico, jelene, tobogane, sedežnico, play station, račune… Med izvirnimi idejami so bile še lego kocke, hišni ljubljenčki, ribiška oprema, lonček, ki naredi domačo nalogo in še in še. Povedali so veliko več kot so narisali. Zapomnili so si dva pomembna ukaza: Lonček, kuhaj! in Lonček, stoj!, ki sta doprinesla k razvoju dogodkov v sami pravljici.

Vabljeni k branju pravljice in ogledu čudežnih lončkov!

Izrezovanje buč

Učenci se na podružnici povezujemo med seboj preko raznih dejavnosti.  Poizkusili smo se tudi v izrezovanju buč. Buče smo prinesli v razred, si ogledali nekaj primerov izrezovanja in se lotili dela.

 Najprej smo izrezali večjo odprtino. Skrbno smo izdolbli notranjost in semena dali na sušenje.

Sledilo je  ustvarjane: izrezovanje odprtin za oči, usta, nos, ušesa.

Da smo ugotovili, če so dovolj strašne za noč čarovnic, smo jim dodali še svečke.

Novice iz CICI nabiralnika

V reviji Ciciban v CICI nabiralniku večkrat objavijo likovna dela učencev naše šole. Tudi v letošnjem oktobru je bilo tako, ko so izbrali dve grafiki učenk Erin Pišot in Eme Bačar, ki sta lansko šolsko leto v 2. a upodobili čebelo in pajka.

Obema učenkama iskreno čestitamo!

Ob 1. novembru

Zadnji teden oktobra smo učenci podaljšanega bivanja posvetili spominu na tiste, ki jih ni več med nami. V različnih likovnih tehnikah smo ustvarjali sveče, ki jih bomo odnesli na grobove. Sveče nastale s tehniko grafike smo razstavili na dveh šolskih panojih in mednje dodali nekaj pesmi in misli. Učiteljice so nam prebrale pravljico Deček na belem oblaku. Pogovarjali smo se o njeni vsebini in vsebino tudi likovno poustvarili.

 

  

Nagrada večernica 2023

Večernica je slovenska literarna nagrada za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo preteklega leta. Podeljuje se na vsako leto na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede. Nagrada se podeljuje od leta 1998, ustanovila sta jo založba Franc-Franc (prej Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc do 2016, sedaj ARGO) in revija Otrok in knjiga, pokroviteljstvo pa je prevzelo Časopisno-založniško podjetje Večer (sedaj Večer mediji d.o.o.) (Oko besede, b.d.).

O nagradi odloča petčlanska žirija, v kateri imajo svojega predstavnika revija Otrok in knjiga, ARGO, društvo za humanistična vprašanja, Večer mediji d.o.o.Društvo slovenskih pisateljev in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije skupaj s Slovensko sekcijo IBBY(Oko besede, b.d.).

Nagrado večernica za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo minulega leta je leta 2023 prejela Špela Frlic za delo Bleščivka. Prireditev za podelitev omenjene nagrade je potekala 15. septembra v Murski soboti pod okriljem festivala Oko besede (Delo, 11.9. 2023).

Vir:

1.Oko besede. (b.d.). Večernica: nagrada Večera za otroško in mladinsko literaturo. https://www.okobesede.org/vecernica

2.Delo. (11.09. 2023). 27. večernica Špeli Frlic za mladinski roman Bleščivka. https://www.delo.si/kultura/knjiga/27-vecernica-speli-frlic-za-mladinski-roman-blescivka/

Najlepša slovenska izvirna slovenska slikanica

Nagrado Kristine Brenkove za najboljšo izvirno slovensko slikanico je bila letos podeljena slikanici Pručka (GZS, 2023).

                                                

Slikanica Pručka, ki sta jo soustvarila Rok Tkavc in Sabina Šinko, izšla pa je pri založbi KUD Sodobnost International leta 2022, je sporočilno izrazito večplastna pripoved o deklici Sofiji in njenem zvestem prijatelju Parsifalu Hrabrem, s katerim sta neločljiva pustolovca. A za kakšno pustolovščino v resnici gre v slikanici? Po maminem odhodu na pot mora Sofija nekaj dni preživeti pri babici in dedku, česar se sploh ne veseli in se pri njiju dolgočasi, dokler v vrtni uti ne odkrije pručke. Zdaj se začne velika pustolovščina: pručka Sofijo spremeni v najvišjo deklico na svetuv žirafo, nato z lahkoto doseže breskve na drevesu, pručka se spremeni v daljnogled, s katerim v daljavi najde svojega prijatelja Parsija ter premaga oviro na poti do njega. Ilustracije slikanice v  dogajanje opazno dopolnijo to, kar je v zgodbi le nakazano. A kaj simbolizira pručka? Predvsem moč neskončne otroške domišljije, ki odpraši pozabljeni predmet in ga spremeni v pravljičnega. In ko je Sofijin prijatelj Parsifal? Ob prvem branju se zdi, da je to psiček, toda na koncu pripovedi Sofija mamo vpraša, če bo lahko dobila psa. Je torej Parsi igrača, ki jo je v živo bitje spremenila pručka v Sofijini domišljiji, je morda le Sofiji viden domišljijski prijatelj, je njena želja? Slikanica je  pri iskanju odgovora na ta vprašanja za razlago povsem odprta; mladi bralec bo v njej začutil predvsem pomen otroške igrivosti in poguma, starejši se bo predajal odlično prikazani otroški logiki in njeni neverjetni nepredvidljivosti. Posebej je bilo pohvaljeno izvrstno oblikovanje besedila, predvsem izbiro preglednega, izčiščenega tipa črk, ki jih je oblikovalec Aleš Zupančič mestoma tudi ustrezno likovno nadgradil (npr. večkratni e v besedi vlekli) (GZS, 2023).

Vir: Gospodarska zbornica Slovenija-Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. (23. 10. 2023). Najlepša slovenska izvirna slovenska slikanica je podeljena. https://www.gzs.si/zbornica_knjiznih_zaloznikov_in_knjigotrzcev/Novice/ArticleId/87046/najlepsa-slovenska-izvirna-slovenska-slikanica-je-podeljena

STROKOVNA EKSKURZIJA V ČEDAD IN STARO GORICO

V soboto, 14.10.2023, smo se učenci sedmih, osmih in devetih razredov, ki obiskujemo izbirna predmeta Italijanščina, Likovno snovanje in Zgodovinski krožek odpravili na izlet v Čedad in Staro Gorico. V Čedadu smo si najprej ogledali Hudičev most nad reko Nadižo. Po enournem prostem času smo obiskali muzej Langobardov (dolgobradcev). Tam je bil razstavljen nakit, orodje, okostja živali itd. Ogledali smo si še dve cerkvi. Z avtobusom smo se nato odpeljali v Staro Gorico. Tam smo se sprehodili do Goriškega gradu, ki je prikazoval življenje Goričanov v preteklosti. Po dolgem dnevu smo se odpravili domov. Na ekskurziji smo se veliko naučili in se imeli zelo lepo. Zahvaljujemo se tudi šolskemu skladu za finančno pomoč.

Urša Djukič Štrancar in Mia Premrn Škvarč, 7.c

Fotografije: Polona Velikonja Krašan, Ayla Blaško, Benjamin Ličer, Marija Miteva, Natali Maločić in Mojca Valič
 

Kulturni dan: Veronika in Friderik

Bi za svojo srčno željo kaj naredili? Če si malo želimo, morda nič kaj dosti. Če si želimo močno in smo pripravljeni tudi kaj žrtvovati, pa nam morda uspe – čeprav samo za kratek hip.

Veronika in Friderik sta želela živeti kot mož in žena v zanju zelo neugodnih okoliščinah. Poznate njuno zgodbo? Prepleta se z zgodovino grofov Celjskih na Slovenskem. Več o tem, kaj se je dogajalo v njuni zgodbi, si lahko preberete ali pogledate sami, prilagamo pa še nekaj fotoutrinkov s kulturnega dne, ki so ga imeli na temo Veronike in Friderika učenci in učenke 9. razreda. Z njimi smo se tekom dneva pogovarjali učitelji slovenščine, učiteljica zgodovine in knjižničarka, preživeli smo prijetno in zanimivo dopoldne. 

 

Ko pridejo starši v šolo, …

V ponedeljek smo prebrali pravljico Ko pridejo starši v šolo in se ob tem pogovorili kaj vse bi lahko počeli s starši, če bi prišli v naš razred.

Zato smo v sredo, 25.10.2023, organizirali poseben dogodek za starše, ki smo ga poimenovali »Ko pridejo starši v šolo, spečemo kostanje in poslikamo buče«. Otroci so s starši okrasili buče, spekli kostanj in ustvarjali čudovite spomine. 

Dogodek je bil poln smeha, radosti in povezanosti med družinami ter šolsko skupnostjo. To je bila priložnost za izmenjavo izkušenj in krepitev vezi med starši, otroki in šolo. Nepozaben dan, ki je okrepil naše sodelovanje in ustvaril trajne spomine.

                                                                                     Učiteljice in učenci 1. triada OPP NIS

Dostopnost