Skoči na glavno vsebino
Select Page

Danilo Lokar

dddhttp://lokarjevoleto.ajdovscina.si/

Rodil se je 9. maja 1892 v Ajdovščini kot najstarejši od šestih otrok. Družina se je preživljala z dohodki od majhne trgovine z usnjem in strojarne. Po maturi na goriški realki se je 1910 vpisal na dunajsko univerzo, najprej na romanistiko, nato pa je pod vplivom prijateljev prestopil na medicino. Po končanem študiju ga je poznanstvo z Jelko Špacapanovo, njegovo bodočo ženo, spet pripeljalo v Ajdovščino, kjer je opravljal službo zdravnika. Tu se je seznanil s sorojakom slikarjem Venom Pilonom. Po specializaciji v Zagrebu zaradi šibkega zdravja ni mogel opravljati težkega kirurškega dela. Tako je prišel do prve zavestne odločitve za pisateljski poklic in leta 1933 v Sodobnosti objavi svojo prvo novelo Ples. Med vojno je bil za krajši čas konfiniran v Medeji v Furlaniji, po kapitulaciji Italije pa se je skupaj z ženo pridružil partizanom. Po vojni je opravljal zdravniško službo do upokojitve leta 1951, ko se je popolnoma posvetil pisateljevanju. Umrl je v Ljubljani leta 1989.

Leta 1958 je napisal zbirko novel Sodni dan na vasi, za katero je prejel Prešernovo nagrado. V svojih novelah je Lokar najpogosteje upodabljal ljudi iz Vipavske doline in okolice, predvsem s Krasa. V besedilih z umetniško tematiko, največkrat v zvezi s slikarstvom, pa so dodani esejistični elementi. Zaradi subjektivnega opazovanja sveta in povezave z ekspresionizmom njegova novelistika nima razvojnih značilnosti slovenske proze.
Dela: Podoba dečka (1956), Sodni dan na vasi (1958), Leto osemnajsto (1960), Srnjaček (1964), Dva umetnika (1965), Silvan (1970), Timove igre (1977), Dom je jezik (1979), Rodovi (1980), Burja pred tišino (1982), Samogovorniki (1984).


 

(Skupno 1.655 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost