Skoči na glavno vsebino
Select Page

OBISKAL NAS JE ŽUPAN

Ob obravnavi domače pokrajine in naše občine, smo v šolo povabili gospoda Tadeja Beočanina, župana naše občine. Obisk je sovpadal z mednarodnim dnem izobraževanja, ki ga je generalna skupščina združenih narodov določila zaradi izjemne vloge, ki jo ima izobraževanje za mednarodni mir in razvoj ter izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja.

OŠ Danila Lokarja si je v letošnjem šolskem letu zadala cilj razvijati kritično mišljenje. V okviru le tega, se moramo naučiti tudi postavljati vprašanja. Učenci petih razredov na matični šoli so dobili nalogo sestaviti čimveč vprašanj nekomu, ki dobro pozna Vipavsko dolino in  našo občino. Vsak jih je nekaj napisal. Večkrat so se pojavila taka, da so nanje znali odgovoriti, nekaj pa jih je bilo takih, da so zahtevala več pojasnitev.

Izmed teh vprašanj smo jih izbrali okrog trideset.

Učence smo seznanili, da bo nanje odgovarjal gospod župan.

Nekaj jih je bilo o njegovem delu, delovanju občine, skrbi za okolje, prometu, turizmu, športu, življenju in zadovoljstvu v občini pa tudi o šolstvu.

In v četrtek, 24. januarja, se je to zgodilo:

Jon:

Najprej se je predstavil, nato pa smo mu začeli postavljati vprašanja. Bila so zelo različna. Pogovor je trajal pol ure. Ko smo ga nehali spraševati, nas je vprašal kaj si mi v občini želimo in kaj potrebujemo. Začeli smo dajat pobude za gradnjo parkov, blokov, sprehajalnih in kolesarskih poti, gradnji hotela, novega bazena, prostora za druženje otrok, živalski vrt, prostor za igranje video igric in druge zanimive pobude.

Mia:

Župan nam je povedal, da se bo za vse naše želje potrudil, čeprav je bilo tudi nekaj takih, ki jih je težko uresničiti, saj so preveč dragi.

Vita:

Meni se zdi, da kar smo ga vprašali, je znal povedati smiselno, razumljivo in zelo natančno.

Matija:

Gospod župan je bil navdušen nad nami, našimi vprašanji in pobudami.

Zoja Mura:

Vsa vprašanja, ki smo mu jih postavljali, so bila zanimiva, njegovi odgovori pa dolgi in poučni. Zelo sem srečna, ker sem lahko doživela trenutek spoznati župana.

Gal:

Najbolj mi je bilo všeč, ko je župan rekel, da mu je všeč Vipavski Križ. Tudi meni je, saj sem tam doma.

Daša:

Gospoda župana je zanimalo, kaj bi mi spremenili v domači pokrajini. Odgovorov je bilo vseh vrst, od trgovin do kotalkališč in zabaviščnih parkov. Vzpodbudil nas je, da napišemo predloge in mu jih pošljemo. Mogoče se nam bodo uresničili.

Luka:

Predlagal sem, da bi bilo potrebno  ob igrišču z umetno travo postaviti več tribun in garderob.

Nik:          

Izvedel sem, da vetrne elektrarne lahko postavimo samo tam, kjer je veter stalno pihlja. Naša sunkovita burja bi vse polomila.

Sara:  

Ob koncu smo se z gospodom županom fotografirali in župan se nam podpisal je tudi podpisal.

Tadeja:

Všeč mi je bilo, da je župan odgovoril na vprašanja, ki so nas zanimala.

Stela:

Župan se je prijazno in strpno pogovarjal z nami, kot bi bili odrasli.

Jure:

Zanimivo je bilo, da ga je zanimalo naše mnenje o potrebah v občini.

Žan:

Prvič sem v živo videl župana in se z njim pogovarjal.

Marcel:

Zavedamo se, da so nekatere naše pobude o potrebah v občini zelo težko uresničljive.

Zahvaljujemo se vam, ker ste se odzvali na naše povabilo in z nami delili uro svojega časa. Spoznali smo, da imamo zelo dobrega župana.

Učenci in učiteljice 5. razredov

5. dan šole v naravi

Zbudili smo se v zasneženo jutro. Snežinke so tiho padale z neba, kot bi nas nagrajevale za vse, kar smo v teh dneh dokazali. In to je:

  • prijaznost,
  • vljudnost,
  • srčnost,
  • mirnost,
  • urejenost,
  • pomoč,
  • poslušnost
  • upoštevanje navodil in pravil…

Za vsakega izmed nas jih je padlo ravno toliko, kot smo si jih zaslužili, toda ob 7. 30 je bila snežna odeja že debela dobrih 15 cm…

Pospravili smo svoje stvari, pozajtrkovali, kupili še zadnje spominke, naložili smuči in se zaradi neugodnih razmer na smučišču, zadržali v okolici hotela, kjer uživamo v igrah na snegu, kiparjeju, kepanju in drugih zimskih radostih.

Domov se bomo odpravili okrog 13.00. Z vmesnim postankom bomo v Ajdovščini predvidoma okrog  16.30.

Sedaj pa si želimo samo še veliko užitkov na snegu in varne ter srečne vožnje.

Se vidimo.

4. dan šole v naravi

Tudi današnje dnevne dejavnosti so potekale po predvidenem načrtu.

Po belih strminah smo se spuščali kot pravi smučarji, čeprav še vedno kdo od nas pade. Veselimo se svojega napredka in v smučanju uživamo.

Po kosilu so se nekateri preizkusili v opravljanju natakarskega poklica. Pridno so pomagali pospraviti mize, jih očistiti in pripraviti pogrinjke za naslednji obrok.

Po popoldanskem počitku smo se odpravili na prav poseben izlet: z Bolfenka na Mariborskem Pohorju smo se z gondolo odpeljali v Maribor in uživali v veličastnem pogledu le tega.

Ogledali smo si snežni stadion – ciljno areno, kjer poteka tekma za svetovni pokal v slalomu in veleslalomu za ženske – Zlata lisica. Po osvetljenem delu proge smo se drsali in se igrali.

Vožnja z gondolo je bila pravi užitek in v vsaki se je oglašala razposajena pesem.

Po večerji smo utrujeni in polni lepih doživetij hitro zaspali.

3. dan šole v naravi

Dopoldan je potekal po običajnem urniku.

Pomerili smo se tudi v igrah in ustvarjanju na snegu. Nastale so prave male mojstrovine.

Po kosilu se nam je predstavil Danilo Pudgar, nekoč zelo uspešen smučarski skakalec. Preko video projekcije smo spoznali njegovo športno kariero. Opazili smo veliko razliko med opremo in načinom letenja nekoč in danes pa tudi med skakalnicami nekoč in danes…

V nadaljevanju nas je obiskal je avtor kviza za otroke Male sive celice. Zbrali smo 24 tekmovalcev, ki jih je razvrstil v ekipe po tri člane. Po dve ekipi sta se pomerili v igri po točno določenih pravilih in sistemu izpadanja. Pri tem smo imeli gledalci pomembno vlogo, saj smo morali slediti igri in biti tiho, kar pa ni tako lahko. Kviz je bil na temo FIS pravil.  Zmagala je ekipa, v kateri so sodelovali Stela, Jan in Marcel.

Večer nam je obogatil obisk lovca. Preko zanimivega pripovedovanja nas je popeljal v svet narave in živalstva pohorskih gozdov. Dobili smo kar nekaj vzpodbudnih namigov za varovanje okolja. Bilo je zelo zanimivo in poučno.

Veselimo se jutrišnjega dneva.

2. dan šole v naravi

Zbudili smo se v sončno, a mrzlo jutro. Po zajtrku in urejanju sob, smo se z avtobusom odpeljali na smučišče. Tam smo se preobuli in si nadeli smučke.

Smučarji začetniki smo lepo napredovali in se spuščali po progah, kjer smo se  lahko s pomočjo krožnikov in vlečne vrvi vračali na začetke.

Vsi ostali smučarji smo izpopolnjevali tehnike smučanja na različnih progah.

Po prvem delu smučanja je sledil odmor in malica v planinski koči. Nad kočo smo opazovali trojno mavrico, kar je bilo za nas nekaj neverjetnega, pred kočo pa smo se preizkusili v kepanju.

V drugem delu smučanja smo glede na napredek smučarskega znanja, napredovali v višje skupine.

Ob vrnitvi v hotel smo imeli najprej počitek in čas za druženje s prijatelji, potem pa smo si ogledali fitnes naprave in naredili nekaj vaj.

V nadaljevanju večera smo prisluhnili predavanju v sliki in besedi o splavarjenju nekoč in danes, po večerji pa osmo se zbrali na predstavitvi FIS pravil, ki jih bomo v nadaljevanju smučanja še bolj izpolnjevali.

Utrujeni, a zadovoljni smo hitro zaspali.

1. DAN ŠOLE V NARAVI

Petošolci smo se, 14. 1. 2018, pripeljali do hotela Tisa na Hočkem Pohorju, zložili kovčke iz avtobusa, pomalicali in se odpeljali na smučišče. Na Arehu so nas že čakale bele strmine. Za začetek smo se dobro ogreli. Nato smo se razporedili v skupine glede na obvladovanje smučanja in že smo se spuščali v dolino pod vodstvom športnega vaditelja. Sledilo je preobuvanje in vračanje v hotel. Tam nas je čakalo slastno kosilo. Po počitku smo odšli na pohod pod vodstvom izkušenega planinca. Nočni pohod in razgled na Dravsko, Ptujsko polje in širšo okolico, ob poslušanju zanimivosti, je bilo enkratno doživetje. Po večerji smo se zbrali v sejni sobi, kjer smo si ogledali projekcijo pohorskih naravnih in kulturnih zanimivosti. Dobili smo še nekaj navodil za drugi dan in polni lepih vtisov s prvega dne sladko zaspali.

Dostopnost